Strategija nasproti stihija vo izvozot na agroindustriski proizvodi Krajot na HH vek pretstavuva{e po~etok na nova era vo razvojot na
~ove{tvoto - era na globalizacija. Globalizacija e proces na integrirawe na nacionalnite stopanski sistemi vo edna svetska celina. Tie sistemi, iako integrirani i ponatamu prodol`uvaat da funkcioniraat relativno nezavisno, no sega kako matri~no povrzani delovi na svetskiot ekonomski sistem. Brojot na integrirani sistemi vo svetot e varijabilen. Nekoi od niv (EU, NAFTA) se integriraat i kako takvi se trudat da imaat {to podobra pozicija vo svetskata ekonomija. Drugi (SSSR, SFRJ), se dezintegriraat i kako mikro-sistemi go baraat svoeto mesto vo svetskoto stopanstvo, dodeka treti (DNR Koreja, Kuba, Zimbabve) ostanuvaat izolirani, von svetskiot ekonomski sistem.
Po raspadot na stopanskiot sistem na SFRJ, Republika Makedonija kako porane{na zemja-~lenka na federacijata, mora{e da gi revidira svoite stopanski sistem i ekonomska politika. Od klu~no zna~ewe be{e vospostavuvaweto na otvoren nadvore{notrgovski sistem, kako edinstven na~in za ostvaruvawe na razvojnite celi. Vo ramkite na toj sistem treba{e da se najde soodvetno mesto i za zemjodelstvoto koj e eden od najeksponiranite sektori vo stopanstvoto. Zemjodelstvoto vo Makedonija e sektor koj proizveduva zna~ajni pazarni vi{oci. Ograni~eniot doma{en pazar ne e vo sostojba da gi apsorbira ovie vi{oci taka {to se nametnuva potrebata od niven izvoz koj me|u drugoto treba da ovozmo`i steknuvawe na zna~aen devizen priliv. Me|utoa, izvozot na zemjodelski proizvodi vo izminatiot period mnogu pove}e be{e plod na stihijnost, dobra volja na odredeni strukturi i nat~ove~ki napori na proizvoditelite, prerabotuva~ite i trgovcite, otkolku na nekoj organiziran nastap na stranskite pazari. Makedonija e mala zemja i so svoeto zemjodelsko proizvodstvo ne pretstavuva seriozen u~esnik na svetskiot pazar. Stihijnosta pridonesuva na{iot izvoz da bide zanemarliv i neprepoznatliv, a efektite koi se alociraat samo kaj odreden segment na u~esnici da bidat mali i nezadovoluva~ki. Primenata na soodvetna izvozna strategija treba da ja zgolemi sposobnosta na dr`avata za prevencija na problemite vo agrokompleksot i da ja zgolemi motivacijata na site u~esnici po~nuvaj}i od farmerite, pa sè do krajnite potro{uva~i.
Definiraweto na izvozna strategija mora da bide rezultat na nacionalen konsenzus. Iskustvata od razvienite zemji poka`uvaat deka ostvaruvawe na osnovnite celi e vozmo`no samo preku soodvetni izvozni strategii.
Strategijata pretstavuva svest, garancija za razvoj, stabilnost, posigurna idnina, dodeka stihijata nosi nesigurnost, stagnacija, kratkoro~en profit i dolgoro~ni problemi. Stihijata predizvikuva nepostojanost na pazarite, cenite, kvalitetot, kvantitetot i nefer odnosi na pazarot. Pravilnoto postavuvawe na strategijata sozdadava preduslovi za poefikasno vklu~uvawe vo svetskata trgovija so agroindustriski proizvodi. Od druga strana, stihijata sozdava postojana tenzija na relacija: primarni proizvoditeli - prerabotuva~i i trgovci - stranski partneri - dr`ava. Prvite se nezadovolni od otkupnite ceni i ucenite od strana na otkupuva~ite, vtorite od kvalitetot na primarnite
21 proizvodi i nepostojanosta na finansiskiot tek, tretite od nepostojanite koli~estva i neredovnost na dostavata, a dr`avata od negativniot trgovski i platen bilans. Poradi toa:
Stihijnosta kako ograni~uva~ki faktor za pottiknuvawe na izvozot na agroindustriski proizvodi
Vo izminatiov period nadle`nite makedonski institucii ne uspeaja da razvijat konzistentna izvozna strategija za agroindustriskiot kompleks vo koja preku nacionalen operativen plan }e se definiraat strate{kite izvozni potsektori. Iako dosega bea izraboteni nekolku strategii: Strategija za izvoz na Republika Makedonija izrabotena od Makedonskata akademija na naukite i umetnostite (MANU) vo 1999 g.; dve Strategii za razvoj na zemjodelstvoto, {umarstvoto i vodostopanstvoto vo 1996 g. i 2002 g. izraboteni od Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo (MZ[V);
Strategija za prilagoduvawe na prehranbeniot sektor za izvoz, izrabotena od Fakultetot za zemjodelski nauki i hrana i najnovata Nacionalna strategija za zemjodelstvo i ruralen razvoj za periodot 2007-2013 g., izrabotena od strana na MZ[V, vpe~atok e deka site tie mnogu pove}e se orientirani na proizvodniot, otkolku na izvozniot aspekt na agroindustrijata i nejzinoto finansirawe.
Ubedeni sme deka Makedonija mo`e da bide uspe{en izvoznik na prehranbeni proizvodi, no dosega ne e napravena poseriozna analiza na dr`avno nivo za toa kako da se zgolemi izvozot, koi se konkurentskite prednosti i kako da se podobri konkurentnosta na izvoznite kompanii od ovoj sektor. Retkite blesoci na izvozni uspesi na kompaniite od prehranbeniot sektor ne se dol`at na osmislena strategija i politika, tuku pred sè na sposobnosta na menaxmentot i konkurentskiot pritisok za opstanok.
Nepostoeweto na soodvetna izvozna strategija predizvika pojava na niza ograni~uva~ki faktori koi pridonesuvaat zemjodelstvoto vo na{ata zemja da se najde vo mnogu nezavidna pozicija. Tie ograni~uva~ki faktori se:3
a) Nepovolna struktura na agroindustriskoto proizvodstvo, vtemeleno na trudointenzivnost i bez minimalni razvojni tehni~ko-tehnolo{ki istra`uvawa.
b) Neadekvatni i nekonzistentni merki na agrarnata, trgovskata i za{titnata politika.
v) Neiskoristuvawe na sovremenite transportni mo`nosti {to e od klu~na va`nost pri transportot na ~uvstvitelni proizvodi kako {to se zemjodelskite.
g) Dlabok ras~ekor pome|u apsorpciskite mo`nosti na doma{niot pazar i izgradenite kapaciteti i potencijali na agroindustriskiot sektor.
d) Kriti~na zavisnost od uvoz na va`ni vlezni surovini i repromaterijali (nafta, ve{ta~ko |ubrivo, agrohemiski preparati, semenski i rasaden materijal, zemjodelska mehanizacija i sli~no).
3 MANU - Strategija za izvoz na Republika Makedonija; Skopje (1999); str. 63
Neophoden e strate{ki pristap vo procesot na pottiknuvawe na izvozot na agroindustriski proizvodi, posebno pri negovoto finansirawe.
Strate{kiot pristap dava mo`nost za nadminuvawe na problemite koi gi sozdava stihijata.
22
|) Neramnote`a na nadvore{notrgovskata razmena so agroindustriski proizvodi i pojava na deficit vo platniot i trgovskiot bilans.
e) Nizok obem i dinamika na izvozot na agroindustriski proizvodi bez stabilen trend i mo`nost za dejstvuvawe kako dvi`e~ka sila na ekonomskiot raste` i modernizacija.
`) Koncentrirana regionalna naso~enost na izvozot so tesen krug na strate{ki partneri i nestabilna pobaruva~ka.
z) Neadekvatna i tesna izvozna stokovna struktura.
y) Tehni~ko-tehnolo{ka zastarenost na proizvodnite, obrazovnite i infrastrukturnite kapaciteti.
i) Kako nadopolnuvawe na analizata na MANU bi go spomnale i maliot interes na imatelite na finansiski sredstva (banki, donatori, dr`ava) za obemno i kontinuirano finansirawe na agroindustriskiot kompleks, neophodno za podobruvawe na negovata izvozna konkurentnost.
Site ovie ograni~uva~ki faktori vo pogolem obem ja nametnuvaat potrebata od {to poskoro definirawe na izvoznata strategija koja treba da zapo~ne so utvrduvawe na izvorite na ovie problemi i iznao|awe na~ini za nivno re{avawe.
23