Poim za klaster
Klasterot e vtor odrednik na Teorijata na konkurentski prednosti i pretstavuva geografska koncentracija na me|uzavisni proizvoditeli, specijalizirani dobavuva~i, uslu`ni pretprijatija, firmi od srodni industrii i pridru`ni institucii koi tesno sorabotuvaat vo odreden sektor, odnosno gi povrzuvaat odredeni zaedni~ki osobenosti i komplementarnost. Vo 1998 g., Porter ja pro{iruva definicijata za klasterot kako geografska koncentracija na firmi fokusirani na specifi~ni sektori, potsektori ili proizvodi, so visok intenzitet na me|usebni interakcii po vertikalna linija (kupuva~i - dobavuva~i) ili horizontalna linija (proizvoditeli - trgovci - davateli na uslugi - institucii).83 Po~etna to~ka za formirawe na sekoj klaster e geografskata koncentracija. Taa ovozmo`uva pristap do prirodnite resursi, kvalifikuvana rabotna sila i intermedijarni dobra. Edna od najgolemite pridobivki na klasterot e podobruvawe na iskoristenosta na faktorite na proizvodstvo, a vo odredeni situacii i nivno sozdavawe. Klasterskoto organizirawe na odreden sektor ja zgolemuva negovata konkurentska prednost preku kibernetskiot pristap na deluvawe koj ja odreduva celinata na klasterot kako edinka pogolema od zbirot na negovite sostavni delovi. Ovaa kibernetska neednakvost e rezultat na postoeweto na mre`a od sektorski i geografski vrski, odnosno interakcija pome|u delovite. Poradi takvata prednost na klasterite, formuliraweto i vodeweto na klasterska politika dava solidni rezultati vo podobruvawe na izvoznata konkurentnost i ekspanzija.
Spored Britanskoto ministerstvo za trgovija i industrija postojat sedum klu~ni faktori za razvoj na uspe{en klaster:84
a) Postoewe na vrski i partnerstva kako klu~ na rast za malite proizvoditeli vo ramkite na klasterot.
b) Postoewe na silna obrazovna baza koja vklu~uva silen menaxment i kvalifikuvana rabotna sila, no i golemi mo`nosti za obu~uvawe na u~esnicite.
v) Postoewe na golem kapacitet za istra`uvawe i razvoj {to pridonesuva za inovacii i razvoj na novi proizvodi.
g) U~estvo na golemi firmi vo klasterot koi pretstavuvaat nositeli na tehnolo{kiot razvoj, pazarnoto u~estvo, stru~nata ekspertiza i dijalogot so javniot sektor.
d) Postoewe na adekvatna infrastruktura {to ovozmo`uva polesna fizi~ka komunikacija pome|u u~esnicite, polesen pristap do resursite i repromaterijalite i vlijae vrz namaluvawe na tro{ocite na rabotewe i podobruvawe na izvoznata konkurentnost.
|) Postoewe na pretpriemni~ki duh kako va`na alka koja gi pottiknuva motiviranosta i entuzijazmot vo raboteweto na klasterot.
83 Michael E. Porter – Clusters and the New Economics of Competition; Harvard Business Review;
November/December 1998; p. 14
84 United Kingdom Department of Trade and Industry – A Practical Guide to Cluster Development; London (2002); p. 22-48
125 e) Pristap do finansii kako eden od pova`nite faktori bez koj ne e vozmo`en razvoj na klasterite.
Edni od najkoristenite finansiski instrumenti od strana na klasterite se sredstvata od javnite fondovi za subvencionirawe na istra`uva~ko-razvojnata dejnost i kreditite so niski (subvencionirani) kamati za razvoj na inovativnata dejnost. Spored istra`uvawata na USAID sprovedeni vo 26 zemji, ovie sedum faktori mo`at da se nadopolnat u{te so drugi tri:
`) @elba na u~esnicite vo klasterot da investiraat vo vreme, kooperativnost i resursi kako i da vlo`at trud za funkcionirawe na klasterot.
z) Postoewe na sluh kaj javniot sektor za dinami~no vodewe na politikite, odnosno fleksibilnost na zakonskata regulativa vo odnos na potrebite na privatnot sektor vklu~en vo klasterot.
y) Postoewe na silen lider koj }e ja koordinira rabotata na klasterot.
Site ovie deset faktori podednakvo vlijaat vrz uspe{nosta na klasterot i nedostatok ili nefunkcionirawe na nekoj od niv go pravi klasterot ranliv i rigiden vo borbata za opstanok na pazarot.
Klasterska politika (klastering)
Klasterskata politika (klastering) pretstavuva ekonomska politika koja ima za cel promovirawe na specifi~nite regionalni i sektorski karakteristiki i pridonesuva za razvoj na novi klasterski mre`i i za unapreduvawe na postojnite klasteri.85 Klasteringot kako sostaven del na politikata na izvozna konkurentnost isto taka funkcionira vo ramkite na
~etirite intervenciski nivoa na interakcija (slika 4) me|utoa, so sopstveni specifiki. Taka na primer, ulogata na Vladata kako makro nivo se ogleduva vo naporite za sozadavawe na pravna i administrativna ramka za klasterite vo nasoka na podobruvawe na izvoznata konkurentnost, planirawe i sproveduvawe na odr`liv koncept za razvoj na klasterite, promovirawe na seop{ta nacionalna konkurentnost preku promocija na kvalitetot, inovaciite, adekvatnite tehnologii i pristapot na pazarot i pottiknuvawe na sektorskiot dijalog, odnosno vmre`uvaweto. Ulogata na instituciite kako mezo nivo e vo funkcija na poednostavuvawe na administrativnite proceduri (registracija na firmi, dogovorni praktiki, carinski proceduri, sistem za inspekcija kaj hranata), ponuda na uslugi za obuka, istra`uvawe i razvoj i pottiknuvawe na samooddr`livite proizvodstveni kapaciteti preku finansiski i sovetodavni uslugi. Ulogata na proizvoditelite kako mikro nivo e vo zgolemuvawe na konkurentnosta na me|unarodnite pazari preku vospostavuvawe na adekvatni proizvodstveni procesi, kvaliteten menaxment, inovacii i sorabotka so drugi proizvoditeli i institucii (horizontalno, vertikalno i dijagonalno
85 Deutsche Gesellschaft für Technische Zusammenarbeit (GTZ) – Competitiveness of Economic Sectors in EU Association and Accession Countries: Cluster-Oriented Assistance Strategies; Vol. 2; Wiesbaden (2002); p. 15, a prezemeno od Bruch-Krumbein, Waltraud und Elke Hochmuth – Cluster und Clusterpolitik, Begriffliche Grundlagen und Empirische Fallbeispiele aus Ostdeutschland, Verlag Schüren, Marburg (2000)
Sorabotkata so raznovidni finansiski institucii (banki, investiciski fondovi, berzi) ovozmo`uva ekspanzija na klasterot na novi pazari, razvoj na novi proizvodi i ekonomizirawe na proizvodstvoto.
126 vmre`uvawe). Kone~no, izvoznata konkurentnost na agroindustriskiot kompleks i vo krajna linija na nacionalnata ekonomija zavisi od mo}ta za inovacii, sposobnosta za mobilizirawe na proizvodnite faktori, potencijalite za sinergija, kreativniot potencijal i mo`nosta za razvoj na pretpriemni~ki znaewa.
Politiki i instrumenti na klasteringot
Pre~ki Strate{ki ~ekori Instrumenti
nedovolni
- promocija na idejata za klas- teri
- sektorska SWOT analiza vo regionot - razvoj na ~ekorite za sozdavawe na klasterot
- identifikacija i komunikacija so po- tencijalnite u~esnici za korisnosta od zdru`uvawe
- formirawe na poddr`uva~ki potklas- teri (za otkup na vlezni surovini, za izvozen marketing)
- pottiknuvawe na zdru`uvawata - obuka na specijalisti za vmre`uvawe slaba
- unapreduvawe na upravuvaweto, kompe- tentnosta i kulturata na komunicira- we vo klasterot
- promocija na novi biznisi koi }e vle- zat vo klasterot
- reforma na pravnata i administrativ- nata ramka
- reforma na dano~niot sistem (vo naso- ka na poddr{ka na klasterot)
- prestruktuirawe na uslugite koi nu- dat obuka, istra`uvawe i razvoj opstruktivna
zakonska regulativa
- sozdavawe na povolna zakon- ska ramka
- identifikuvawe na zakonskite pre~ki - reforma na pravnata i administrativ- nata ramka
- reforma na dano~niot sistem (vo naso- ka na poddr{ka na klasterot)
ograni~en pristap do informacii
- podobruvawe na sistemot za sobirawe, obrabotka i dosta- vuvawe na informacii - obuki za upravuvawe so in- formaciite u~esnicite. Vladinite politiki ne mo`at direktno da formiraat konkurentni strukturi, tuku mo`at da vlijaat vrz izvoznata konkurentnost preku poddr{ka na klasterskata modernizacija. Vladinata inicijativa za pottiknuvawe i promovirawe na klasterite sama po sebe ne mo`e da bide efikasna i nema da ja podobri izvoznata konkurentnost dokolku site u~esnici od mezo i mikro nivoto ne se zainteresirani za prifa}awe na takva inicijativa, no i vice versa, sekoj napor na instituciite i proizvoditelite e osuden na propast ako nema soodevetna ramka za poddr{ka od strana na Vladata. Za da nema takva nekonzistentnost pome|u ~ekorite na u~esnicite, klasteringot treba da
127 definira soodvetni politiki i instrumenti na na~in predlo`en vo tabela 9.
Sproveduvaweto na klasterskata politika e proces koj vo prosek trae okolu 3 godini, {to e dovolen period klasterot da zapo~ne vistinski da funkcionira.86 Vo krajna linija, nejziniot uspeh skoro vo celost zavisi od stepenot na makroekonomska stabilnost bidej}i taa go olesnuva donesuvaweto na dolgoro~ni planovi i re{enija.
Agroklastering
Agroklasteringot pretstavuva na~in proizvoditelite polesno da dojdat do finansiski sredstva, prerabotuva~ite do surovini, repromaterijali, investicii i tehnologija, a izvoznicite do izvozen aran`man. Spored podatocite na EK, agroklasteringot se poka`al kako dosta uspe{na politika vo nekoi od zemjite ~lenki na EU (Finska, Italija, [vedska, Irska).87 Osnovni prednosti koi proizleguvaat od vodeweto na klasterska politika vo agroindustriskiot kompleks se:88
- polesno ostvaruvawe na celite na u~esnicite;
- proizvodstvo na proizvodi so povisoka dodadena vrednost;
- sorabotka so doma{ni i stranski partneri;
- voveduvawe na kvalitetni sistemi za upravuvawe;
- namaluvawe na tro{ocite za proizvodstvo i zgolemuvawe na produktivnosta;
- zaedni~ki marketing strategii za nastap na regionalni i me|unarodni pazari;
- razvoj na novi proizvodi soglasno pazarnite potrebi;
- sorabotka so uslu`nite pretprijatija (obuki, sovetuvawa, razvoj na upravuvaweto, ispituvawe na pazarot, razvoj na novi proizvodi);
- polesno lobirawe kaj dr`avata za podobruvawe i usoglasuvawe na pravnata regulativa;
- dostapnost do kvalifikuvana rabotna sila;
- dostapnost do intermedijarni dobra koi se pojavuvaat kako rezultat na postoeweto na klasterot i
- polesen pristap do finansiski sredstva.
Vo 2004 g. be{e izrabotena studija za tri zemji od Centralna Evropa vo vrska so pri~inite poradi koi primarnite zemjodelski proizvoditeli vlegle vo klastersko zdru`uvawe.89 Rezultatite od ova istra`uvawe se pretstaveni vo tabela 10. Studijata poka`ala deka vo trite zemji, osnovna pri~ina za agroklasteringot e garantiraniot plasman. Ova e uka`uva na faktot deka,
86 The Cluster Initiative Greenbook, USAID, 2003, p. 14
87 Za podetalno vidi: EU Commission – Regional Clusters in Europe; Observatory of European SMEs; No.
3; (2002)
88 Deutsche Gesellschaft für Technische Zusammenarbeit (GTZ) – Competitiveness…; p. 67
89 Robert Fries, Banu Akin – Value Chains and Their Significance for Addressing the Rural Finance Challenge;
AMAP; Washington, D.C. (2004); pp. 5-25
Klasterskoto zdru`uvawe mo`e da pomogne vo re{avaweto na najgorliviot problem na na{eto primarno zemjodelsko proizvodstvo - plasmanot.
128 Osnovni pri~ini za klastersko zdru`uvawe (vo %)
Pri~ini/zemji ^e{ka Slova~ka Ungarija
Povisoki ceni 9 8 10
Stabilni ceni 7 22 33
Garantiran plasman 64 50 43
Avansna isplata 7 13 3
Pristap do kredit 0 0 9
Pristap do obrtni
sred-stva i druga pomo{ 7 6 2
Ostanati pri~ini 6 1 0
Vkupno 100 100 100
Tabela 10
Sepak, najgolema prednost {to proizleguva od sproveduvaweto na agroklasteringot e podobruvawe na konkurentnosta na sektorot. Ovoj proces se odviva na tri na~ini: prvo, so zgolemuvawe na produktivnosta preku efikasen pristap do dobavuva~i, pazari, pazarni informacii, mo`nosti za obuka, tehni~ka pomo{ i nova tehnologija; vtoro, so pottiknuvawe na inovaciite preku zgolemena mo`nost za proizvodstvo i proda`ba na novi proizvodi, voveduvawe na novi procesi na proizvodstvo i zadovoluvawe na novite specifi~ni potrebi na potro{uva~ite i treto, so zabrzuvawe na komercijalizacijata na inovaciite preku olesnuvawe na formiraweto na novi firmi i biznisi paralelno so u~esnicite vo klasterot koi bi gi zadovoluvale negovite narasnati potrebi.90 Vlijanieto na agroklasterot vrz podobruvawe na konkurentnosta na agroindustriskiot kompleks i na celata nacionalna ekonomija e prika`ano na dijagram 5.
Vlijanie na agroklasterite vrz podobruvawe na izvoznata konkurentnost
Dijagram 5
Izvor: United States Agency for International Development (USAID) – Promoting Competitiveness in Practice; An Assessment of Cluster-Based Approaches; The Mitchell Group Inc.; Washington DC (2003); p. 30, a prezemeno od Philip Raines - The Chalenge of Evaluating Cluster Behavior in Economic Development Policy; European Policies Research Center; University of Strathclyde (2002); p. na
90 Michael E. Porter – Clusters of Innovation: Regional Foundations of U.S. Competitiveness; Harvard University; Council of Competitiveness (1999); p. 54
Formirawe na agroklaster
Pottiknuvawe i podobruvawe
na izvoznata konkurentnost Strate{ki reformi
na politikite i regulativata
Pottiknuvawe na partnerstva javno-privatni privatno-privatni
Pottiknuvawe na dijalozi javno-privatni privatno-privatni
129 Agroklasteringot kako model za podobruvawe na izvoznata konkurentnost na makedonskiot agroindustriski kompleks treba da ima za cel vmre`uvawe na zemjodelskite proizvoditeli kako dobavuva~i na surovini, prerabotuva~ite na zemjodelski proizvodi, agrokonsalting i marketing kompaniite, finansiskite institucii, instituciite za istra`uvawe i razvoj, laboratoriite za ispituvawe na kvalitet na hranata, trgovskite kompanii i grade`nite kompanii koi obezbeduvaat specijalizirana agro-infrastruktura (magacini, {tali, sistemi za navodnuvawe i sli~no). Ova vmre`uvawe treba se vr{i vo dve nasoki: horizontalna - povrzuvawe na proizvoditelite so instituciite za poddr{ka na proizvodstvoto (marketing, finansii i istra`uvawe i razvoj) i vertikalna - povrzuvawe na proizvoditelite so prerabotuva~ite i trgovcite zaradi finalizacija na proizvodstvoto.
Fazi na formirawe na agroklasteri
Klasteringot e edna od najdobrite politiki za podobruvawe na izvoznata konkurentnost na odreden sektor vo ekonomijata. Spored USAID, procesot na formirawe na klasterite pominuva niz nekolku fazi: 91
a) Identifikacija na klasterot - ocenuvaj}i gi ekonomskite parametri na potsektorite i svesnosta na potencijalnite u~esnici vo klasterot, se vr{i prakti~na identifikacija i selekcija na potsektorite koi }e se organiziraat vo klaster. Se izbegnuva klasi~no ,,proglasuvawe na pobednici”, odnosno potencijalnite u~esnici treba sami da gi utvrdat prednostite od klasterot i da se zdru`at na dobrovolna osnova. Paralelno na toa, se utvrduva sporedbena baza (voobi~aeno toa e sli~en klaster vo druga zemja) zaradi sporeduvawe na uspe{nosta na raboteweto.
b) Analiza na momentalnata konkurentnost - se vr{i celosna dlabo~inska analiza na potsektorite i se utvrduva nivnata uloga vo doma{nata ekonomija, kako i funkcioniraweto na potencijalnite u~esnici vo klasteriot i nivnata mo`nost za prepoznavawe na prednostite od klasteringot.
v) Analiza na okru`uvaweto - se vr{i analiza na pazarot koj e targetiran kako najpogoden za plasman na proizvodite proizvedeni od strana na klasterot.
g) Formirawe na klasterot - se formira klasterot po {to se vr{i strate{ko planirawe, utvrduvawe na vizija, misija, celi i akciski plan za negovo funkcionirawe. Pritoa, se utvrduva voda~ koj }e gi organizira vnatre{nite relacii vo klasterot, dodeka organizatorot (dr`avata ili nekoja druga institucija) go stava na raspolagawe svoeto stru~no znaewe vo prilog na ispravawe na deformitetite na organizacijata (neproduktivni raziduvawa, preoptimisti~ki i grandiozni idei i sli~no).
d) Funkcionirawe na klasterot - se realiziraat elementite na strate{koto planirawe definirani vo ~etvrtata faza. Organizatorot pru`a maksimalna tehni~ka pomo{, specijalizirani obuki, me|unarodni marketing istra`uvawa, go unapreduva dijalogot pome|u javniot i privatniot sektor, vr{i analiza na soodvetnata pravna ramka i mediumska kampawa.
|) Sozdavawe odr`livost na klasterot - pretstavuva uspe{na transformacija na klasterot od donatorska aktivnost vo nezavisna i samoodr`liva inicijativa. Toa voobi~aeno se ostvaruva so formirawe na
91 United States Agency for International Development (USAID) – Promoting…; p. 11-47, adaptirano za agroindustriskiot kompleks od strana na avtorot.
130 neprofitabilna apeks-edinica koja go koordinira ponatamo{noto rabotewe na klasterot so prenesuvawe na aktivnostite vo nekoja postoe~ka institucija ili preku neformalno samostojno koordinirawe na u~esnicite na klasterot. Nekoi od klasterite vo Finska se odr`uvaat so pomo{ na specifi~ni kohezivni instrumenti: mre`ni brokeri i multiplikatori. Prvite se posrednici pri vospostavuvawe na me|uklasterski vrski, a vtorite se individualci koi dobro gi poznavaat u~esnicite i na mre`nite brokeri im gi voo~uvaat potencijalnite mo`nosti za vospostavuvawe na sorabotka, a voedno vr{at i kompenzacii na malite firmi pri nadomest na nekoi od tro{ocite koi proizleguvaat od povrzuvaweto i informativnite kampawi.92 Na levata strana od dijagram 6 grafi~ki se pretstaveni fazite na procesot na formirawe na klasterot, dodeka na desnata se ozna~eni korektivnite aktivnosti {to treba da se prezemat dokolku nekoja od fazite zatai.
Fazi na procesot na formirawe na agroklaster
Ne
Da
Ne
Da
Da
Ne
Da
Ne Da
Ne
Da
Dijagram 6
Izvor: Dizajnirano vrz osnova na analizite na United States Agency for International Development (USAID) – Promoting…; p. 15, 29
92 Ikka K.J. Korhonen – Finland: A History of Networking; OECD, Paris (1996); p. na Identifikacija na
potencijalniot klaster Podobruvawe na sektorskata organizacija
Sozdavawe na preduslovi za konkurentnost Analiza na momentalnata
konkurentnost
Formirawe na klasterot Unapreduvawe na intra-sektorskiot dijalog
Funkcionirawe na klasterot
Sozdavawe odr`livost na klasterot
Podobrena izvozna konkurentnost na sektorot i dr`avata Analiza na okru`uvaweto
Raspad na klasterot
131 Agroklasteringot vo funkcija na unapreduvawe na izvoznata
konkurentnost na makedonskiot agroindustriski kompleks
Makedonskiot agroindustriski kompleks pretstavuva mal i otvoren sektor ~ij ekonomski opstanok i razvoj vo golema merka e usloven od stepenot na povrzanost, otvorenost i nivoto na ekonomska sorabotka so svetot. Preku agroklasteringot u~esnicite imaat mo`nost da ostvarat podobruvawe na kvalitetot i konkurentnosta na sopstvenite proizvodi, zgolemuvawe na izvozot i pogolemo prisustvo na svetskiot pazar, polesno razbirawe na sopstvenata regionalna i sektorska ekonomija, dogovorno ispolnuvawe na obvrskite i zgolemuvawe na vrabotenosta. Agroklasteringot prakti~no pretstavuva prv
~ekor vo procesot na promena na pristapot na u~esnicite vo makedonskiot agroindustriski kompleks od tradicionalen vo moderen (slika 5).
Karakteristiki na tradicionalniot i moderniot pristap vo agroindustriskiot kompleks
Slika 5
Izvor: Dizajnirano vrz osnova na analizite na Rodolfo Quirós – Agricultural Value Chain Finance;
FAO; Rome (2006); p. 26
Pridobivkite od klasterskoto zdru`uvawe vo Makedonija za prvpat bea pretstaveni vo 2002 g. od strana na USAID. Za ovaa aktivnost Agencijata donira{e 11,7 milioni USD {to pretstavuva{e 19,5% od vkupnoto svetsko portfolio na USAID za taa namena, odnosno od 26 zemji vo koi be{e investirano, makedonskata programa be{e treta najgolema posle onaa vo Gvatemala i El Salvador.93 Ovaa aktivnost rezultira{e so izbor na ~etiri klasteri od koi dva bea od agroindustriskiot sektor: klasterot za vino i klasterot za jagne{ko meso i sirewe. Koordinacijata na aktivnostite pome|u donatorot i klasterite i vodeweto dijalog pome|u javniot i privatniot sektor vo pogled na unapreduvawe na zakonskata regulativa be{e zada~a na Nacionalniot sovet za pretpriemni{tvo i konkurentnost (NSPK).
Klasterot za vino spa|a vo tradicionalniot tip na klasteri koi se karakteriziraat so mali i sredni kompanii za prerabotka, silen izvozen
93 United States Agency for International Development (USAID) – Promoting…; p. 11
Tradicionalen
Razdeleni segmenti Masovno proizvodstvo
Cenoven rizik Potreba od kapital Nezavisni proizvoditeli
Moderen
Integriran sistem Diferencirano proizvodst.
Upravuvawe so rizikot Potreba od informacii Me|uzavisni proizvoditeli
132 potencijal (vo sporedba so ekonomijata na zemjata), postoewe na dolgoro~ni pazarni vrski i marketing strategija naso~ena kon zgolemuvawe na izvozot.94 Makedonskiot vinski klaster organiziran od strana na USAID sodr`e{e okolu 20.000 individualni proizvoditeli na grozje i 33 vinarnici so preku 1.200 vraboteni. Okolu 70% od povr{inata opfatena so klasterot be{e vo sopstvenost na individualnite zemjodelci, dodeka preostanatite 30%, vo sopstvenost na vinarnicite. Vo nasoka na podobruvawe na konkurentnosta na makedonskata vinska industrija na svetskiot pazar se zapo~na so promena na strukturata na lozovite nasadi i podobruvawe na kvalitetot na vinoto. Za taa cel bea formirani Grupa za izvoz na kvalitetni makedonski vina i Makedonska asocijacija na proizvoditeli na kvalitetni vina koi organiziraa obuki za marketing na vino, zaedni~ki nastap na britanskiot pazar i zabrzuvawe na procesot na akreditacija na laboratorii za testirawe na vino. Ovie aktivnosti pridonesoa izvozot na vino vo {i{iwa da se zgolemi od 30.000 hl vo 2000 g. na preku 110.000 hl vo 2005 g., so porast na cenata od okolu 40%.95
Iako rezultatite od raboteweto na ovie dva klastera zaslu`uvaat po~it, od dosega{noto rabotewe se steknuva vpe~atok deka nivnoto formirawe pove}e be{e rezultat na ostvaruvawe na celite na nositelite na Proektot otkolku na zadovoluvawe na realnite potrebi na proizvoditelite. Samiot donator tvrdi deka formiraweto na klasterot vo princip treba da bide inicijativa na u~esnicite, a deka vo sprotivno toj odnapred e osuden na neuspeh. Taka, spored istra`uvawata na USAID prezentirani vo Zelenata kniga za razvoj na klasterite, 54% od klasterite se formirani na inicijativa na dr`avata kako obid za podobruvawe na konkurentnosta na soodvetniot sektor.96 Osobeno golemi te{kotii postojat pri formiraweto na klasteri vo tradicionalnite proizvodstveni sektori poradi ,,dolgata istorija na proizvodstvo” i retrogradnite razmisluvawa na postarite proizvoditeli koi se vo postojan sudar so naprednite inicijativi na pomladite u~esnici vo sektorot. Dokaz pove}e vo prilog na ova tvrdewe e sveduvaweto na aktivnostite na NSPK i klasterite na minimum po povlekuvaweto na donatorot. Klasterot treba da bide plod na zdru`uvawe na zemjodelskite proizvoditeli vrz baza na sopstvena procenka za prednostite od negovoto funkcionirawe, a ne plod na odredena vladina ili proektna politika. Tendencija na sekoj proizvoditel treba da bide u~estvo vo klaster so golemi aspiracii koi go nadminuvaat regionot vo koj raboti, dodeka instituciite se zadol`eni da sozdadat uslovi za formirawe i nepre~eno funkcionirawe na klasterite preku infrastruktura, privlekuvawe na kapital i davawe na soveti.
Statisti~kite podatoci za izvozot na ovo{je i zelen~uk i vino poka`uvaat deka ovie dva potsektora zaedno so tutunot i surovata ko`a i krzna se edinstveni so koi Makedonija ostvaruva pozitiven trgovski bilans, odnosno ima konkurentska prednost vo trgovijata so svetot. Kaj tutunot mo`nosta za prerabotka i finalizacija na proizvodstvoto e ograni~ena od svetskite uslovi za proizvodstvo, marketing i distribucija na cigari, a proizvodstvoto na surova ko`a i krzna e nedovolno poradi relativno maliot dobito~en fond vo
Statisti~kite podatoci za izvozot na ovo{je i zelen~uk i vino poka`uvaat deka ovie dva potsektora zaedno so tutunot i surovata ko`a i krzna se edinstveni so koi Makedonija ostvaruva pozitiven trgovski bilans, odnosno ima konkurentska prednost vo trgovijata so svetot. Kaj tutunot mo`nosta za prerabotka i finalizacija na proizvodstvoto e ograni~ena od svetskite uslovi za proizvodstvo, marketing i distribucija na cigari, a proizvodstvoto na surova ko`a i krzna e nedovolno poradi relativno maliot dobito~en fond vo