Me|unarodniot promet so zemjodelski proizvodi reguliran so Spogodbata za zemjodelstvo na STO za Republika Makedonija nudi golemi povolnosti i perspektivi.53 So tarifikacijata i obvrskata za namaluvawe na uvoznite carini, svetskiot pazar za ovie stoki postepeno se otvara so {to se uka`uva prilika za zgolemen plasman na na{ite agroindustriski proizvodi vo svetot. Na toj na~in se sozdavaat popovolni uslovi za zgolemuvawe na agroindustriskoto proizvodstvo i izvozot, a so toa i podolgoro~no pozicionirawe na odredeni atraktivni nadvore{ni pazari pod uslov da se nastapuva so konkurentni ceni, kvalitet i {irok asortiman.
Republika Makedonija stana ~len na STO vo april 2003 g. po skoro 9-godi{ni pregovori. Soglasno klauzulata na Organizacijata za najgolemo povlastuvawe vo me|usebnite trgovski transakcii, Makedonija stapi vo multilateralni dogovorni~ki odnosi so site nejzini ~lenki.54 Taa dobi tretman na razviena zemja, a kako bazen period be{e utvrden periodot od 1998-2000 g.
^lenstvoto vo STO ovozmo`i sozdavawe na predvidlivo delovno okru`uvawe i transparentna zakonska ramka kako osnova za gradewe na razvojna ekonomska politika. Za vreme na pregovorite za ~lenstvo dr`avava usoglasi najgolem del od svoite zakoni vo oblasta na nadvore{nata trgovija i agrarnata politika so pravilata na STO.
Vo ramki na pregovara~kiot proces be{e formirana Rabotna grupa za zemjodelstvo koja odr`a ~etiri sostanoci za definirawe na zemjodelskata politika na zemjata i na~inite za liberalizacija na trgovijata so agroindustriski proizvodi. U{te pred vlezot na Makedonija vo STO, trgovijata so zemjodelski proizvodi be{e dosta liberalizirana i 83,5% od tarifnite stavki bea regulirani so Dogovorite za slobodna trgovija koi vo odnos na zemjodelstvoto bea poliberalni od pravilata na STO.55 Za `al, Makedonija ima{e marginalen udel vo pregovorite za zemjodelstvo vo ramkite na Razvojnata agenda od Doha (usvoena vo 2001 g. na IV Ministerska konferencija na STO) zatoa {to nejziniot priem se slu~i dve godini po odr`uvawe na Konferencijata. Od druga strana, prifatenite obvrski od vlezot vo STO }e va`at samo do priemot vo EU, a potoa }e se prezemat obvrskite i pravata na Unijata vo STO. Vo ramki na pregovorite za ~etirite osnovni pra{awa koi se predmet na ureduvawe vo Spogodbata za zemjodelstvo i Razvojnata agenda od Doha se utvrdeni nekolku modaliteti.
Vo odnos na izvoznite subvencii, Makedonija e edna od retkite zemji vo svetot {to celosno go sledi duhot na STO i istite ne gi praktikuva. Izvoznite subvencii ovozmo`uvaat odobruvawe na razli~ni dano~ni olesnuvawa, nadomest na izvozen prihod, participacija vo transportnite tro{oci, odobruvawe na izvozni krediti so subvencionirani uslovi ili osloboduvawa na agroindustriskite pretprijatija koi izvezuvaat vo stranstvo od drugi dava~ki.
53 Za podetalno vidi: Svetska trgovska organizacija - Rezultati od Urugvajskata runda na multilateralni trgovski pregovori, pravni tekstovi; USAID; Skopje (2003)
54 Za obvrskite prezemeni so stapuvaweto vo STO podetalno vo: Slu`ben vesnik na RM - broj 7/2003; Finalen izve{taj od pristapuvaweto kon STO
55 Kapital - broj 211; str. 6
89 Izvoznite subvencii bea ukinati vo 1995 g. kako rezultat na makroekonomskata stabilizaciska politika poddr`ana od Svetskata banka i vo bazniot period tie ne postoeja.
Principite na STO regulirani so Del V, ~len 8 (Obvrski za izvozna konkurencija), ~len 9 (Obvrski za izvozni subvencii), ~len 10 (Spre~uvawe na izbegnuvaweto na obvrskite za subvencionirawe na izvozot) i ~len 11 (Vgradeni proizvodi) nalagaat ukinuvawe na site vidovi izvozni subvencii i disciplinirawe, odnosno regulirawe na site izvozni merki koi imaat ist efekt do krajot na 2013 g. Se smeta deka ovaa odluka pozitivno }e vlijae vrz konkurentnosta na makedonskite zemjodelski proizvodi zatoa {to po ovoj rok tie }e bidat pokonkurentni na svetskiot pazar, nasproti zemjodelskite proizvodi od drugite zemji za koi izvoznite subvencii }e moraat da bidat ukinati. Ova tvrdewe se potkrepuva so razmisluvawata deka prometot so makedonski zemjodelski proizvodi ve}e funkcionira vo atmosfera bez izvozni subvencii. Toa }e ovozmo`i podobra konkurentska prednost vo odnos na stranskite zemjodelski proizvodi vo momentot koga izvoznite subvencii za niv }e se ukinat. Me|utoa, ovoj argument se pobiva so faktot {to postepenoto namaluvawe na izvoznite subvencii vo drugite dr`avi prezemeno so obvrskite od ~lenstvoto vo STO }e im ostavi dovolno prostor na nivnite zemjodelski proizvoditeli da se prilagodat na novonastanatata situacija na pazar osloboden od izvozni subvencii.
Vo ramkite na pra{aweto za pristap na pazarot reguliran vo Del III,
~len 4 (Pristap na pazarot) i ~len 5 (Odredbi za posebna za{tita) od Dogovorot, Makedonija prezede obvrska za namaluvawe na ponderiranata carinska stapka za uvoz na agroindustriski proizvodi za 5,76 procentni poeni vo odnos na bazniot period. Taka, ovaa carinska stapka be{e namalena od 24,64% vo bazniot period na 18,88% vo 2003 g., a po zavr{uvawe na preodniot period od 5 godini vo 2008 g. padna na 13,72% so obvrska istata da se namali na 12,83% do 2011 g.56 Za sporedba, vo 2001 g. ovaa stapka vo EU iznesuvala 30%, vo SAD - 12%, dodeka vo Japonija - 58%. Vo momentov, dijapazonot na carinski optovaruvawa za agroindustriskite proizvodi se dvi`i od 20-60% za proizvodi koi se proizveduvaat i od 0-35% za proizvodi koi ne se proizveduvaat vo doma{nata ekonomija. Se o~ekuva deka do vlezot na Makedonija vo EU, a soglasno prezemenite obvrski od pregovorite vo ramkite na STO, carinskata stapka na Unijata }e opadne na okolu 6% {to bi bila prose~na carinska stapka so koja na{ata dr`ava bi go za{tituvala svoeto zemjodelsko proizvodstvo po priemot. Ova namaluvawe na ponderiranata carinska stapka od 12% vo 2011 g.
vo odnos na bazniot period treba da predizvika najmalku tolkavo namaluvawe na cenite na uvoznite zemjodelski proizvodi so {to }e se namali cenovnata konkurentnost na na{ite zemjodelski proizvodi na doma{niot pazar. Poradi obvrskata za namaluvawe na carinskite stapki, carinskite prihodi od uvoz na zemjodelski proizvodi se namalile od 35 milioni EUR vo 2002 g. na 29 milioni
56 Ministerstvo za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo - Informacija za vidovite i merkite za poddr{ka na makedonskiot agrokompleks, soglasno principite i standardite na STO (dostavena do Sobranieto na RM); Skopje (2003); str. 6
Spored pravilata na STO, edna{ ukinati izvozni subvencii ne smeat povtorno da se voveduvaat, taka {to Republika Makedonija ne smee da primenuva izvozni subvencii za nitu eden zemjodelski proizvod.
90 EUR vo 2004 g. odnosno za 16%. Ovie prihodi vo 2007 g. iznesuvale 27 milioni EUR, a vo 2011 g. se o~ekuva da iznesuvaat 26 milioni EUR {to bi pretstavuvalo namaluvawe od 26% vo odnos na 2002 g.57 Namaluvaweto na buxetskite prihodi po ovoj osnov bi se kompenziralo so zgolemeniot priliv na DDV od zgolemeniot obem na trgovija so agroindustriski proizvodi. Spored pravilata na STO, edna{ ukinati ili namaleni carinski stapki ne smeat povtorno da se voveduvaat ili zgolemuvaat. Vo ramki na pregovorite za ~lenstvo be{e izdejstvuvana povisoka carinska za{tita vo preodniot period za vinoto (45-50%), tutunot i cigarite (10-60%), gradinarskite proizvodi (60-65%), mlekoto i mle~nite proizvodi (35-66%), jagne{koto meso (30%) i ovo{jeto {to se proizveduva vo Makedonija (45-50%).58 Namaluvaweto na carinskite stapki za ovie proizvodi }e bide vo zavisnost od utvrduvaweto na modalitetite vo ramkite na pregovorite od Razvojnata agenda od Doha.
Za ovie proizvodi na{ata dr`ava ima pravo da primenuva carinski stapki od 20 do 60% i da odredi uvozni bescarinski kvoti vo zavisnost od nejzinite interesi.
Nivoto na doma{na poddr{ka }e bide obraboteno vo delot za finansirawe na izvoznite aktivnosti i konkurentnost na agroindustriskiot kompleks.
Postepenoto namaluvawe na carinskite stapki do nivno ukinuvawe e obvrska koja e prezemena so ~lenstvoto vo STO i va`i za site zemji-~lenki.
Zatoa, reakciite na doma{nite zemjodelski proizvoditeli treba da bidat vo nasoka na podobruvawe na konkurentnosta na svoite proizvodi i iznao|awe na~ini za probiv na svetskiot pazar pod uslovi koi se ednakvi za site, a ne vo nasoka na pritisoci kon Vladata za za{tita na doma{noto proizvodstvo so izvozni subvencii i visoki carini koi po avtomatizam imaat vozvraten efekt.
Ograni~eniot kapacitet na zemjodelskoto proizvodstvo, rigidnosta kon promenite vo svetskite preferencii i vkusovi i svetskite trgovski tekovi se golema pre~ka za podobruvawe na konkurentnosta na makedonskite agroindustriski proizvodi. Samo so nadminuvawe na ovie nedostatoci kako i so promeni vo organizaciskata postavenost na makedonskoto zemjodelstvo, standardizacija na proizvodstvoto i unapreduvawe na rakovodeweto so prerabotuva~kite kapaciteti, mo`e da stane zbor za izvozna konkurentnost na makedonskite agroindustriski proizvodi na svetskiot pazar po 2013 g. Toa e i edinstven na~in za ostvaruvawe na pozitiven trgovski bilans.
57 http://www.customs.gov.mk/DesktopDefault.aspx?tabindex=0&tabid=59
58 Prof. d-r Zoran Jolevski - Vtora godi{na konferencija za unapreduvawe na izvozot; Skopje (2006)
Makedonija do STO sè u{te nema dostaveno spisok na tarifni linii koi }e se definiraat kako ,,~uvstvitelni proizvodi” i za koi }e va`at povisoki carinski stapki so {to se ispu{ta dragocena mo`nost za za{tita na del od doma{noto zemjodelsko proizvodstvo i ubla`uvawe na problemite so koi se sre}avaat doma{nite proizvoditeli vo odnos na nekontroliraniot uvoz na hrana.
91