Definirawe i celi {to se postignuvaat so strate{kiot pristap Strategija (st. gr~. e nauka za vodeweto. Taa pretstavuva seopfaten plan ili orientacija za akcija, koja ja identifikuva kriti~nata nasoka i ja vodi raspredelbata na resursite.4 Sekoja strategija se sostoi od
~etiri osnovni elementi: vizija, misija, celi i operativen plan na dejstvuvawe.
Vrz osnova na op{tata definicija, izvoznata strategija pretstavuva planska akcija za naso~uvawe na dr`avata kon ostvaruvawe na nejzinata vizija, misija i celi vo odnos na pottiknuvawe na izvozot. Soglasno toa, strate{kiot pristap vo pottiknuvaweto na izvozot na agroindustriski proizvodi ovozmo`uva:5
a) Sfa}awe na izvozot na agroindustriski proizvodi kako seriozna zada~a vo nasoka na kvalitetno i navremeno zadovoluvawe na pazarot.
Profesionalnosta mora da bide na vrvno nivo zatoa {to na svetskiot pazar so hrana nema mesto za improvizacii.
b) Odreduvawe koi zemjodelski proizvodi i nivni prerabotki }e se proizveduvaat i plasiraat na stranskite pazari, odnosno za koi proizvodi postojat komparativni prednosti vo odnos na konkurencijata. Nepostoeweto na strate{ki pristap predizvikuva na{eto agroindustrisko proizvodstvo da bide neorganizirano i konfuzno, bez konkretno definirana izvozna strategija.
v) Pravilna naso~enost kon izvoznite pazari. Vo svetot postojat ne{to pomalku od 200 zemji so razli~na atraktivnost i apsorpciski potencijal. Kako zemja so ograni~eno zemjodelsko proizvodstvo, strate{kiot pristap }e ni ovozmo`i izrabotka na soodvetna analiza za pazarite koi bi ni donele najgolema dobivka. Fokusot generalno treba da se stavi mnogu pove}e na segmentirani pazari po potro{uva~i, otkolku na nacionalni pazari.
g) Odreduvawe na vremeto, odnosno periodot na navleguvawe na odreden pazar. Pobrzoto donesuvawe na izvozna strategija }e ovozmo`i pointenzivno u~estvo na na{ata agroindustrija vo me|unarodniot pazar so hrana i trgovski rezultati vo na{a polza.
d) Izvozot na agroindustriski proizvodi da ne se sveduva samo na proda`ba na ostatokot od proizvodstvoto koe ne e prodadeno ili ne mo`e da se prodade na doma{niot pazar. Stranskite kupuva~i baraat kontinuitet i dolgoro~na stabilnost vo snabduvaweto so hrana. Strate{kiot pristap }e ovozmo`i racionalno alocirawe na resursite i kontinuirano i navremeno snabduvawe so agroindustriski proizvodi kako na doma{niot taka i na stranskiot pazar.
|) Podednakvo anga`irawe na site vklu~eni strani. Gri`ata za izvozot ne treba da se prepu{ti nitu samo na proizvoditelite i trgovcite so agroindustriski proizvodi nitu samo na Vladata. Strate{kiot pristap }e
4 George Stainer – What Every Executive Should Know About Strategic Planning; New York Free Press; New York (1982); p. 132
5 Adaptirano za agroindustriskiot kompleks vrz osnova na sogleduvawata na: Bobek [uklev, Qubomir Drakulevski - Strategiski menaxment; Ekonomski fakultet - Skopje (2001) i Todor Kralev - Osnovi na menaxmentot; Univerzitet ,,Sv.Kiril i Metodij”, Ma{inski fakultet - Skopje (2001)
24 ovozmo`i anga`irawe na site raspolo`ivi potencijali i integrirawe na raboteweto vo edna edinstvena izvozna strategija vo koja }e bidat vklu~eni i proizvoditelite i potro{uva~ite i izvoznicite i dr`avata.
e) Plansko proizvodstvo i planski nastap na stranskite pazari i pridonesuva za predviduvawe na dvi`ewata na cenite na proizvodite i otstranuvawe na eventualnite pazarni pre~ki.
`) Pravilno sogleduvawe na mo`nostite za proizvodstvo i plasman. Preku soodvetno alocirawe na resursite, strate{kiot pristap dava postojan uvid na nivnata raspolo`ivost i realna slika na agrosektorot vo sekoj moment.
z) Izbor i sproveduvawe na soodvetna izvozna strategija koja }e pridonese za ostvaruvawe na misijata, vizijata i celite.
Proces na izbor i sproveduvawe na izvozna strategija
Dosega{noto iskustvo poka`a deka najgolem problem vo Makedonija e izborot na izvozna strategija, definirawe na osnovnite elementi na izvoznata strategija (vizija, misija, celi i operativen plan) i nejzinoto sproveduvawe.
Ovoj segment od trudot ima za cel da dade konkreten predlog za na~inot na izbor na izvozna strategija i da gi definira nejzinite osnovni elementi.
Procesot na izbor na strategija za pottiknuvawe na izvozot na agroindustriski proizvodi se sostoi od deset fazi.6
Prva faza pretstavuva odreduvawe na vizija. Vizijata e ,,duhoven” voda~
na strategijata vrz osnova na koja se temelat site naredni fazi. Vo regionalni ramki e poznato deka makedonskiot agroindustriski kompleks proizveduva proizvodi so vrven kvalitet {to pretstavuva seriozna komparativna prednost vo odnos na konkurencijata. Me|utoa, ovoj fakt e malku poznat vo evropski i svetski ramki. Zatoa, smetame deka vizijata na strategijata za pottiknuvawe na izvozot na makedonski agroindustriski proizvodi treba da bide:
Vtora faza e utvrduvawe na misija. Misijata go poka`uva rezultatot od ostvaruvawe na vizijata. Definiraweto na misijata kako ekspanzija na izvozot na agroindustriski proizvodi i vklu~uvawe vo me|unarodniot pazar so hrana samo po sebe e od strate{ki karakter. Sepak, vo procesot na izbor na izvozna strategija mora da se odi ~ekor ponapred {to zna~i to~no odreduvawe na misijata koja }e pretstavuva ,,raboten akt” za sekoj proizvoditel, institucija ili druga vklu~ena strana zadol`ena za pottiknuvawe na izvozot na agroindustriski proizvodi. Vrz temelite na prethodno odredenata vizija, smetame deka najdobra definicija za na{ata misija e:
6 Od petta do desetta faza prezemeno od Noel Tichy – Managing Strategic Change; Technical, Political and Cultural Dynamics; John Wiley & Sons (1983); p. 28; so dorabotka i adaptacija za makedonskiot agroindustriski kompleks od strana na avtorot.
Kvalitetniot makedonski agroindustriski proizvod da bide svetski prepoznatliv brend kako faktor na zdravjeto i vrvnata ekolo{ka ~istota.
Svetot da znae deka MAKEDONIJA DAVA ZDRAVJE!
Ekspanzija na izvozot na zdrava i kvalitetna makedonska hrana na svetskiot pazar {to }e pridonese za podobruvawe na platniot i trgovskiot bilans na na{ata zemja, ekonomski razvoj i podobruvawe na `ivotniot standard na naselenieto koe se zanimava ili zavisi od agroindustriskiot kompleks.
25 Treta faza e analiza na sostojbata vo koja se nao|a izvozot na agroindustriski proizvodi od Makedonija. Ovaa faza vo celost e obrabotena vo vtorata glava od trudot pri {to e dadena jasna slika za proizvodnite i izvoznite aspekti na makedonskiot agroindustriski kompleks. Sepak, o~ekuvawata mora da bidat objektivni t.e. ako pokrienosta na celnite pazari e mala, nerealno e da se o~ekuva deka so izvoznata strategija za kratko vreme }e se ovozmo`i nejzino drasti~no zgolemuvawe.
^etvrta faza e odreduvawe na osnovnata merliva cel koja gi konkretizira vremeto, na~inot i kvantitativnite indikatori za realizacija na strategijata. Soglasno analizite sprovedeni vo tretata faza, razumna cel na izvoznata strategija bi bila:
Vo ova konkretna cel se zapazeni trite osnovni elementi {to treba da ja ima sekoja cel za taa da bide legitimna - kvantitativen pokazatel (konstanten suficit koj }e se zgolemuva za najmalku 5% godi{no); vreme (najdocna do 2015 g.
i periodot do 2025 g.) i na~in (preku merkite na trgovskata, agrarnata finansiskata i za{titnata politika).
Petta faza e ocenka na okru`uvaweto, odnosno negovoto vlijanie vrz potencijalite za izvoz na agroindustriski proizvodi. Toa mo`e da bide op{to, koe opfa}a ~etiri segmenti: politi~ki, sociolo{ki, kulturolo{ki i tehnolo{ki i ekonomsko koe opfa}a pet segmenti: konkurencija, finansii, {iroka potro{uva~ka, rabotna raka i pravna regulativa. Na{eto okru`uvawe e neizvesno i komplicirano i zatoa e potrebno da mu se posveti pogolemo vnimanie. Sekoja merka na zemjite od okru`uvaweto za unapreduvawe na nivniot izvoz na agroindustriski proizvodi treba vnimatelno da se sledi i analizira za eventualno i navremeno da se inkorporiraat soodvetni kontra-merki vo na{ata izvozna strategija.
[esta faza e analiza na zagubata od eventualno neprezemawe na nikakvi aktivnosti za definirawe i sproveduvawe na izvozna strategija, t.e.
zadr`uvawe na status quo. Vo uslovi na globaliziran pazar, sekoja sredno ili visokorazviena zemja go zadovoluva doma{niot pazar so hrana i proizveduva zna~itelni vi{oci koi potoa gi plasira vo stranstvo. Neprezemaweto na nikakvi strate{ki aktivnosti u{te pove}e }e ja ote`ne pozicijata na na{eto agroindustrisko proizvodstvo na svetskiot pazar taka {to nekoja poseriozna analiza vo ova faza ne e potrebna, odnosno status quo voop{to ne e opcija.
Sedma faza e izrabotka na SWOT analiza koja treba da poka`e koi se potencijalnite prednosti i mo`nosti, odnosno slabosti i zakani od (ne)izborot na odredena izvozna strategija. SWOT analizata se pravi za sekoja potencijalna izvozna strategija poedine~no i dava nasoka za izborot i adekvatnosta na izvoznata strategija za agroindustriskiot kompleks.
Osma faza e izbor na izvozna strategija. Pri izborot na izvozna strategija za agroindustriskiot kompleks ne treba vedna{ da se prifa}aat re{enijata koi spored SWOT analizata izgledaat nadmo}ni. Taa samo dava nasoki, dodeka donesuvaweto na re{enie bara ispituvawe na site pravci na dejstvuvawe pri {to treba da se stavi akcent na toa dali odredena izvozna Preku merkite na trgovskata, agrarnata, finansiskata i za{titnata politika, najdocna do 2015 g. da se ovozmo`i konstanten suficit vo nadvore{nata trgovija so agroindustriski proizvodi, koj vo periodot do 2025 g. }e se zgolemuva za najmalku 5% godi{no.
26 strategija }e ja ispolni misijata i po koja cena. Najdobra izvozna strategija e onaa strategija koja e vo sklad so resursite, celite, misijata, vizijata i pazarnite uslovi. Toa e onaa izvozna strategija koja }e se izbere so konsenzus na u~esnicite, a najmnogu na pretstavnicite od agroindustriskiot kompleks. Toa e edinstven na~in izbranata izvozna strategija da ima kredibilitet.
Devetta faza e sproveduvawe na izvoznata strategija. Toa e proces so koj izvoznata strategija preminuva vo operativen plan so konkretni zada~i i termini. Sekoj operativen plan mora da odgovori na ~etiri osnovni strate{ki pra{awa: {to, zo{to, kako i do koga. Toa pretpostavuva prezemawe na razli~ni aktivnosti, formirawe na novi organizaciski edinici i ukinuvawe na onie {to ne se vklopuvaat vo strategijata. Ovie organizaciski edinici mo`at da bidat i timovi sostaveni od pretstavnici na agroindustriskiot sektor, Vladata i eksperti koi zaedno treba da go najdat najednostavniot na~in za sproveduvawe na izvoznata strategija. Duri i najdobro formuliranata izvozna strategija mo`e da bide neuspe{na, dokolku nejzinoto sproveduvawe zatai.
Desetta faza e ocenka i kontrola na izvoznata strategija. Taa e poslednata faza vo ovoj proces i opfa}a nabquduvawe na ostvaruvaweto na rezultatite i sporeduvawe na ostvarenite so o~ekuvanite rezultati. Dokolku ostvarenite rezultati poka`at otstapuvawe od celite ili nezadovolstvo barem kaj eden od u~esnicite, mora da se prezeme akcija vo nasoka na korigirawe na takvoto otstapuvawe. Dokolku vo krajna linija kontrolata poka`e deka izbranata izvozna strategija ne vodi kon ostvaruvawe na postavenite misija i vizija toga{ mora da zapo~ne proces na izbor na nova izvozna strategija. Se smeta deka optimalno vreme za planirawe i razvoj na edna izvozna strategija e 3-5 godini.
Dinamika na izbor i sproveduvawe na strategijata za pottiknuvawe na izvozot na agroindustriski proizvodi sproveduvawe na strategijata za pottiknuvawe na izvozot na makedonski agroindustriski proizvodi so vremenska ramka koja ima prose~no vremetraewe od 4 godini. Teoreti~arite na izvoznite strategii smetaat deka ne postoi poseriozna razlika vo procesot na izbor i sproveduvawe na izvozna strategija kaj kompaniite i kaj dr`avite. Ova mo`e da se potvrdi so komparativnata
27 analiza na strate{kiot pristap na Nestlé kako multinacionalnata kompanija i strate{kiot pristap na Makedonija kako dr`ava (ramka 1). Uspe{nosta na strategijata zavisi od pravilnoto vodewe na fazite na procesot i od serioznosta vo pristapot kon analizite. Pritoa, goleminata na zemjata nikako ne smee da se smeta za hendikep tuku za prednost koja ovozmo`uva polesna realizacija na procesot na izbor i sproveduvawe na izvoznata strategija.
Primer za ova e Holandija koja iako po povr{ina e samo dvapati pogolema od Makedonija, odnosno zafa}a samo 0,008% od povr{inata na zemjinata topka e tret svetski izvoznik na zemjodelski proizvodi po SAD i Francija.
Korporativni delovni principi na Nestlé sporedeni so
strate{kiot pristap za izvoz na agroindustriski proizvodi od Makedonija
Nestlé e edna od najstarite
multinacionalni korporacii for- mirana vo 1866 g. vo [vajcarija, kako kompanija za proizvodstvo i distribucija na mle~ni proizvodi.
Ve}e vo 1905 g. kompanijata e rasprostraneta na site kontinenti za vo 2000 g. da ima 500 fabriki vo 76 zemji, da prodava 8.500 brendovi vo 193 zemji i da ostvaruva proda`ba od okolu 60 milijardi USD. Plan na korporacijata e ovaa ekspanzija da prodol`i i vo XXI vek preku usvojuvawe na strategija koja gi sodr`i slednite elementi:
Vizija: Proizvodstvo i proda`ba na proizvodi koi na dolg rok }e sozdavaat odr`liva vrednost za potro{uva~ite, vrabotenite, akcionerite i delovnite partneri na kompanijata {irum svetot. kon nutricionizam, zdravje i rehabilitacija na potro{uva~ite. Izvor: Nestlé Corporate Business Principles;
Third edition, September 2004 agroindustriski proizvod da bide svetski prepoznatliv brend kako faktor na zdravjeto i vrvnata ekolo{ka ~istota.
Misija: ekspanzija na izvozot na zdrava i kvalitetna hrana na svetskiot pazar {to }e pridonese za podobruvawe na platniot i trgovskiot bilans na zemjata, ekonomski razvoj i podobruvawe na za{titnata politika najdocna do 2015 g. da se ovozmo`i konstanten suficit vo nadvore{nata trgovija so agroindustriski proizvodi, koj vo periodot do 2025 g. }e se zgolemuva za najmalku 5% godi{no.
Ramka 1
28