Povisok stepen na finalizacija na agroindustriskite proizvodi Niskiot stepen na finalizacija na proizvodstvoto e edna od najgolemite zakani za izvoznata konkurentnost na makedonskiot agroindustriski kompleks.
Proizvodstvoto na finalni proizvodi so visoka tehnologija e skoro zanemarlivo. Hranata koja se izvezuva od Makedonija ima vrednost od 500 USD/t, dodeka onaa koja se uvezuva ima vrednost od 800 USD/t119. Ova e pokazatel za tendencijata na izvoz na standardni proizvodi so niska dopolnitelna vrednost nameneti za ponatamo{na prerabotka. Najkarakteristi~en primer za problemot so finalizacija na proizvodstvoto ima kaj vinoto. Dosega{nata strategija na masovno proizvodstvo i izvoz na nalivno vino so mal devizen efekt se poka`a kako celosno pogre{na. Poradi stihijnosta vo ovaa granka, vo poslednite godini plasmanot na nalivno vino u{te pove}e se degradira i preminuva vo izvoz na vinsko grozje. Na toj na~in, na{ata izvozna konkurentnost na svetskiot vinski pazar sè pove}e se vlo{uva. Slabata finalizacija na proizvodstvoto e glavna pri~ina poradi koja Makedonija i pokraj ogromniot potencijal, sè u{te ne e poznata kako zemja na kvalitetno i vrvno vino. Vo 2007 g. bescarinskata kvota vo iznos od 4,9 milioni l. za plasman na vino vo {i{iwa vo EU kako kraen proizvod na vinskata industrija bila realizirana ne{to pod 30%. Ovaa kvota sekoja godina se zgolemuva za 0,6 milioni l. za smetka na namaluvawe na bescarinskata kvota za uvoz na nalivno vino za istata koli~ina. Zaradi nepre~eno sledewe na ovoj trgovski re`im so EU, vinskata industrija treba da se naso~i kon zgolemeno proizvodstvo i izvoz na vino vo {i{iwa koe }e se izvezuva po povisoka cena od nalivnoto i }e go zgolemuva profitot na firmite, odnosno podobruva platniot bilans na dr`avata. Ista e situacijata i so Ukraina kade vo ramkite na dogovorot za slobodna trgovija imame pravo da izvezuvame vino vo {i{iwa so kvota od 4 milioni l. Makedonskiot izvoz na vino vo 2007 g. iznesuval 92,7 milioni l. od koi 83,2 milioni l. nalivno i 9,5 milioni l. vino vo {i{iwa. Od toa bile inkasirani okolu 59,6 milioni USD od koi 42,6 milioni USD od izvozot na nalivno i 17 milioni USD od izvozot na vino vo {i{iwa, odnosno prose~nata cena iznesuvala niski 0,5 USD/l za nalivno i 1,8 USD/l za vino vo {i{iwa.
Zna~i, Makedonija samo poradi niska finalizacija na proizvodstvoto na vino gubi devizen priliv od okolu 107 milioni USD godi{no. Toa spored podatocite za 2007 g. e dovolno za namaluvawe na trgovskiot deficit vo trgovijata so agroindustriski proizvodi za 61% i za namaluvawe na vkupniot nacionalen trgovski deficit za 6%. Ako kon ova se dodade i faktot deka mo`e da se postigne povisoka cena po litar vino vo {i{e, no i izvozot na vinsko grozje kako najnizok stepen na proizvodstvo so koj se namaluva surovinskata
119 Kapital - broj 561; str. 17
Dokolku celokupnoto izvezeno makedonsko vino bi se izvezuvalo kako vino vo {i{iwa, pod uslov prose~nata cena da ostane nepromeneta, devizniot priliv bi iznesuval okolu 167 milioni USD.
166 baza za doma{no proizvodstvo na vino vo {i{iwa, efektot bi bil u{te pogolem. Izvozot na vrvno (icon) vino vo {i{iwa so kvalitetna ambala`a spored najvisokite svetski standardi treba da go re{i problemot so anonimnosta na svetskiot pazar. Slabata finalizacija vo vinarstvoto predizvikuva Makedonija, iako spored koli~estvoto e ~etvrti izvoznik na vino vo Germanija (prv od zemjite von EU), spored finansiskiot efekt da bide na 15 mesto. Nekoi zemji koi uspe{no ja primenuvaat strategijata za finalizacija i plasman na vinoto (Bugarija, Nov Zeland), so pomalku izvezeni koli~ini ostvaruvaat povisok devizen priliv.120 Vo posledno vreme, odredeni doma{ni vinarnici pravat poseriozni napori vo procesot na finalizacija na vinoto vo nasoka na primena na novi tehnologii. Toa pridonese vo 2007 g. izvozot na vino vo {i{iwa za prv pat da nadmine 10% od vkupniot izvoz na vino. Me|utoa, za poseriozno zgolemuvawe na izvozot na vino vo {i{iwa vo relativno kratka vremenska ramka potrebni se golemi investicii vo kvalitet, ambala`a i promocija.
Situacijata e sli~na i so primarnite gradinarski i ovo{ni proizvodi.
Finalizacijata na ovie proizvodi vo pogled na sortirawe, kalibrirawe i pakuvawe se vr{i vo zemjite vo koi se izvezuva. Tie zemji ponatamu vr{at reeksport na primaren proizvod so povisoka dodadena vrednost vo treti zemji so {to ja prelevaat istata vo sopstvenite ekonomii, a pomalku kvalitetnite makedonski proizvodi gi koristat kako surovinska baza za nivnite sopstveni agroprerabotuva~ki industrii. Ovie prerabotki ponatamu isto taka se plasiraat vo treti zemji me|utoa, nema pogolem apsurd koga del od ovie prerabotki zavr{uvaat na na{iot pazar. Postoi golema verojatnost ~ipsot, vinoto ili gustiot sok koi stojat na policite na na{ite marketi, a nosat brend od nekoj poznat proizvoditel od balkanskite prostori da e proizveden od makedonski kompir, grozje ili ovo{je.
Poradi poznatite relacii na zatvoreniot svetski pazar za cigari na koj dominiraat samo nekolku MNK (Philip Morris, BAT, JT), ne mo`e da se o~ekuva pogolem stepen na finalizacija i plasman na tutunot kako najgolem poedine~en izvozen zemjodelski proizvod. Naprotiv, trendot vo poslednite godini odi vo obraten pravec. Imeno, vo 2000 g. bil izvezen nepreraboten tutun vo iznos od 43,1 milion USD, dodeka preraboten (cigari) vo iznos od 42 milioni USD, odnosno 51% nasproti 49%, dodeka vo 2007 g. toj odnos iznesuval 84% za nepreraboteniot tutun (89 milioni USD), nasproti 16% za preraboteniot tutun (17,1 milion USD).121 Edinstvenata mo`nost za promena na ovaa sostojba le`i vo privlekuvawe na stranskite MNK da go finaliziraat proizvodstvoto na svetski brendovi na cigari vo na{ata zemja.
Probiv na svetskiot pazar so hrana vo naredniot period treba da se vr{i so zemjodelskite prerabotki zatoa {to finansiskiot efekt od niven plasman e mnogu pogolem od efektot dobien so plasmanot na primarni proizvodi. Tie vo najgolem del se tretiraat kako surovini so niska dodadena vrednost. Od taa pri~ina, na{ite brendirani prerabotki (ajvar, pinxur, tur{ija, slatko, bieno sirewe), potoa brendiranite alkoholni pijalaci (mastika i tikve{ka `olta) pretstavuvaat silen impuls za realizacija na toj probiv. Odredeni kompanii ve}e go imaat osoznaeno ovoj fakt i sproveduvaat strategija za proizvodstvo i
120 Statistisches Bundesamt Deutschland (http://www.destatis.de/download/e/aussh/rangfolge.pdf)
121 Ministerstvo za ekonomija - Izve{taj za nadvore{nata trgovija na Makedonija za 2008 godina; Skopje (2006); str. 35
167 izvoz na prerabotki {to dava nade` deka i drugite doma{ni kompanii }e trgnat po toj pat (ramka 8).
,,Makprogres” DOO - Vinica, primer za vrvna finalizacija na proizvodstvoto vo konditorskata industrija
,,Makprogres” DOO - Vinica e formirana vo 1990 g. Vo 1997 g. kompanijata go lansira{e brendot ,,Son~eva dolina” koj e eden od poprepoznatlivite brendovi na preraboteni, pakuvani, ekolo{ko-~isti i zdravi proizvodi na doma{niot i regionalnite pazari. Toa e brendot koj go napravi ,,Makprogres” da bide eden od liderite na pazarot na prehranbeni proizvodi.
Prirodniot rast na kompanijata ovozmo`i vo 2002 g. da investira preku 2 milioni EUR vo linija za proizvodstvo na konditorski proizvodi kako finalen prehranben proizvod. Taka se rodi internacionalniot brend ,,Vin~ini”. Denes, asortimanot na proizvodi ,,Vin~ini” vklu~uva razni varijacii na biskvitno testo (proivedeno od doma{ni surovini) polneto so krem ili ovo{no polnewe za koi vr{i otkup od doma{ni kooperanti, rolati, mini rolati, torti~ki, gotovi torti, doma{ni kola~i, {trudli, biskviti, medenici, amerikanski kola~i itn. Proizvodstvoto na ovie proizvodi se odviva vo 3 proizvodstveni pogoni so okolu 320 vraboteni, so primena na moderna i avtomatizirana tehnologija podgotvena da odgovori na najgolemite predizvici na stranskite pazari kade {to se plasira preku 75%
od proizvodstvoto. Vo 2009 g. bile izvezeni proizvodi vo vrednost od 13 milioni USD. Za bezbednosta i kvalitetot na proizvodite zboruva celosno vovedeniot i sertificiran HACCP sistem i dobieniot sertifikat ISO 9001:2000. Dobroto vodewe na delovnata politika, vrvniot dizajn i kvalitet na proizvodite koi se garancija za razvoj i uspeh pridonese brendot ,,Vin~ini” da bide prepoznatliv kaj potro{uva~ite vo pove}e od 28 dr`avi na 5 kontinenti. Vizijata na Makprogres e vo narednite 5 godini da stane vode~ka firma vo makedonskata prehranbena industrija. Za nejzino ostvaruvawe se pravat golemi vlo`uvawa vo istra`uvawata i razvojot {to rezultiraat so golem broj na inovacii vo artiklite i ambala`ata.
Izvor: Kapital -Specijalno izdanie: Top 100 izvoznici; Skopje (2008) i broj 571
Ramka 8
Zgolemuvawe i produktivno iskoristuvawe na zemjodelskoto i obrabotlivoto zemji{te
Iako zemjodelskoto i obrabotlivoto zemji{te vo Makedonija se vo postojana degradacija, tie kako eden od najograni~enite proizvodstveni resursi se koristat krajno neracionalno i neekonomi~no. Poradi toa e nu`no prezemawe na niza aktivnosti za postepeno zgolemuvawe na obrabotlivoto zemji{te za smetka na ugarite, negovo okrupnuvawe i instalirawe na intenzivni sistemi za primarno zemjodelsko proizvodstvo. Na toj na~in }e se ovozmo`i proizvodstvo so ekonomija od obem, }e se zgolemat prinosite po hektar i }e se podobri kvalitetot {to vo krajna linija }e dovede do namaluvawe na cenata po edinica proizvod i podobruvawe na izvoznata konkurentnost.
168 Krupen ~ekor kon regulirawe na zemjodelskoto zemji{te e donesuvaweto na Zakonot za zemjodelsko zemji{te.122 Zakonot predviduva pravo na prvenstvo na kupuvawe na zaedni~kiot sopstvenik, sosopstvenikot ili sosedite ~ie zemji{te grani~i so zemji{teto {to se prodava i zabrana za delba na zemjodelski parceli koi se pomali od 2 ha. Ovie merki se vovedeni so cel spre~uvawe na rasitnuvawe na zemji{nite parceli, a vo funkcija na poracionalno i poproduktivno koristewe na zemjodelskoto zemji{te. Spored Zakonot, zemjodelsko zemji{te vo sopstvenost na Republika Makedonija mo`e da bida dadeno pod zakup na doma{ni fizi~ki i pravni lica i stranski pravni lica i toa od 15 g. do 50 g. vo zavisnost od kulturata. Parcelite se davaat pod zakup kako celina vo nivnite prirodni i utvrdeni granici i ne mo`at da se delat. Za zgolemuvawe na iskoristenosta na obrabotlivoto zemji{te, a vo isto vreme i pomo{ na odredeni kategorii na socijalno neobezbedeni lu|e, Zakonot predviduva i kategorija plodou`ivawe.
Za efikasna realizacija na aktivnostite za okrupnuvawe pred sè e potrebno osovremenuvawe na katastarot na nedvi`nosti i registarot na zemjodelsko zemji{te. Dopolnitelno predlagame,
Iznosot na subvencijata da bide pome|u 25% i 33% od procenetata pazarna vrednost na zemji{teto i za taa namena predlagame vo Programata za poddr{ka na zemjodelstvoto za 2012 g. da se predvidat okolu 3 milioni EUR.
Subvencionirawe na dogovorna cena na zemji{teto ne e prepora~liva poradi mo`nosti za zloupotreba, no dokolku dogovornata cena e poniska od procenetata pazarna cena, subvencijata treba da se odnesuva na dogovornata cena. Za subvencioniraweto treba da va`at slednite dopolnitelni ograni~uvawa: maksimalen limit na kupoproda`ba do 20 ha; kupuva~ite da ne mo`at da ja otu|at zemjata vo vremenski period od 10 g.; dokolku se odlu~at da ja otu|at zemjata po periodot od 10 g. toa moraat da go napravat samo kako celina, vo sprotivno }e go vratat iznosot na subvencijata zgolemen za kamata za celiot period i da se zeme vo predvid regionalna segmentacija i razli~nata razvienost na regionite. Sli~na merka na subvencionirawe postoi vo Srbija, dodeka vo Hrvatska e zabraneta nasledna podelba na zemji{teto {to kako merka treba da se inkorporira i vo na{ite zakonski re{enija. Ponatamo{no reducirawe na parcijalizacijata i paralelno spre~uvawe na dopolnitelno fragmentirawe na zemjodelskoto zemji{te mo`e da se postignat i preku soodvetno dizajnirani i sinhronizirani politiki kako na primer: soodveten re`im na odano~uvawe koj pottiknuva konsolidirawe i go zajaknuva pazarot na zemji{te, privatizacija ili dolgoro~no iznajmuvawe na zemji{te vo dr`avna sopstvenost bez mo`nost za fragmentacija i donesuvawe na programi za konsolidacija na zemji{teto. Vo ovaa smisla predlagame:
So ovoj Zakon me|u drugoto, dokolku nekoj sopstvenik na zemjodelsko zemji{te ne go obrabotuva istoto pove}e od 3 g., dr`avata }e ima pravo da
122 Slu`ben vesnik na RM - broj 135/2007
Okrupnuvaweto da se pottikne so subvencionirawe na kupoproda`bata na zemji{ni parceli pome|u sosedni zemjodelci so {to poproduktivniot zemjodelec }e mo`e da ja okrupni parcelata i ekonomizira proizvodstvoto.
Sobranieto na RM vo 2011 g. da donese Zakon za proglasuvawe na zemjodelskoto zemji{te za resurs od poseben nacionalen interes.
169 ponudi otkup po pazarni ceni. Vo slu~aj ponudata da ne bide prifatena, danokot na imot za toa zemji{te da bide 100% povisok, otkolku za sopstvenicite koi go obrabotuvaat zemjodelsko zemji{te.
Za zgolemuvawe i produktivno iskoristuvawe na zemjodelskoto i obrabotlivoto zemji{te, potrebna e sistematizirana i tekovno a`urirana evidencija na zemjodelskoto zemji{te. Vo MZ[V e vo tek programa za vospostavuvawe na Integrativen administrativen i kontrolen sistem (Integrative Administrative and Controlling System - IACS) i Sistem za identifikacija na zemji{ni parceli (Land Parcel Identification System - LPIS), koi }e pretstavuvaat osnova za kreirawe na efikasen sistem za administracija i kontrola na nacionalnite politiki i programi za direktna poddr{ka vo zemjodelstvoto.
Razvoj na ~ove~kite resursi vo agroindustriskiot kompleks
Razvojot na ~ove~kite resursi treba da odi paralelno so razvojot na tehnologijata i inovaciite. Obrazovanieto na zemjodelcite i kadrite vklu~eni vo proizvodstveniot i trgovskiot proces e klu~no za razvoj i podobruvawe na izvoznata konkurentnost na agroindustriskiot kompleks. Sega{niot obrazoven sistem ne ovozmo`uva lu|eto vklu~eni vo zemjodelstvoto i agrobiznisot da dobijat po{iroki prakti~ni znaewa. Analizite poka`uvaat deka najslaba alka vo obrazovanieto na zemjodelcite e usvojuvaweto na novi na~ini na proizvodstvo i vodewe na mati~no knigovodstvo. Edukacijata za sovremenite tekovi vo zemjodelstvoto treba da se vr{i so kontinuirana obuka vo forma na rabotilnici, seminari i prakti~ni primeri za steknuvawe i usovr{uvawe na rabotnite ve{tini i znaewa. Na sli~en princip treba da se raboti i so menaxerite vo pretprijatijata koi se zanimavaat so prerabotka i trgovija so agroindustriski proizvodi. Razvojot na menaxerski ve{tini treba da bide eden od prioritetite za sozdavawe na uslovi za podobruvawe na izvoznata konkurentnost. Ocenkata na makedonskite menaxeri vo odnos na steknatite znaewa za sozdavawe na konkurentni proizvodi nameneti za stranski pazari, na skala od 1 do 5 iznesuva 2.123 Za visokostru~nite kadri e potreben interdisciplinaren pristap koj }e stavi akcent na pazarot (upravuvawe, planirawe, komercijalno rabotewe i marketing) i na integracija na zemjodelstvoto vo sovremenite pazarni tekovi.
Reorganizacijata na srednoto i visokoto obrazovanie vo oblasta na zemjodelstvoto treba da ovozmo`i obezbeduvawe na proaktivni nastavni programi i kvaliteten nastaven kadar so me|unarodno iskustvo. Vo momentov, postojat 23 sredni u~ili{ta, 5 fakulteti i 6 javni nau~no-istra`uva~ki instituti od oblasta na zemjodelstvoto i {umarstvoto. Na visokite {koli sekoja godina vo prosek ostanuvaat okolu 30% slobodni mesta za upis {to uka`uva na faktot deka tie se so soliden kapacitet, no e potrebna pogolema diverzifikacija na programite za da se pobudi interesot kaj maturantite za popolnuvawe na ovie slobodni mesta. Sekako, dobredojdena e i potrebata od otvorawe na privatni u~ili{ta i fakulteti za zemjodelstvo i agrobiznis.
Paralelno na ova se nametnuva potrebata od obezbeduvawe na soodvetni stipendii za edukacija na univerzitetite {irum svetot, pred sè vo EU i SAD i razvoj na interdisciplinarni studii so biznisite i stranskite istra`uva~ki centri. Istra`uvawata vo zemjodelstvoto koi se vr{at vo postojnata mre`a na
123 Kapital - broj 203; str. 17
170 univerziteti i instituti ne se prilagodeni na potrebite na pazarnata ekonomija i gubat ~ekor so svetskite trendovi. Paralelno so formalnoto treba da se stavi akcent i na neformalnoto obrazovanie. Momentalno se pravat odredeni napori od obrazovnite institucii (Fakultet za zemjodelski nauki i hrana so postoewe na Centar za primeneto istra`uvawe i kontinuirana edukacija na poleto na zemjodelstvoto, Zemjodelski institut so postoewe na Agrocentar), no toa sè u{te ne e dovolno. Kako nadopolnuvawe na ovie aktivnosti se potrebni po~esti i podetalni ekonomski istra`uvawa na proizvodstvoto i pazarot.
Diverzifikacija na stokovata struktura
Eden od najograni~uva~kite faktori za podobruvawe na izvoznata konkurentnost i ekspanzija na agroindustriskite proizvodi e koncentriranata stokova izvozna struktura. Analizata na stokovata razmena poka`a deka postojat samo nekolku nose~ki izvozni proizvodi (tutun, vino, jagne{ko meso i ovo{je i zelen~uk), dodeka site drugi samo simboli~no u~estvuvaat vo vkupniot izvoz. Ote`nuva~ka okolnost e {to ovie nose~ki proizvodi vo pogled na tretmanot kaj na{iot strate{ki izvozen pazar EU spa|aat vo grupata na ,,~uvstvitelni proizvodi” {to zna~i deka tie se podlo`ni na porestriktivni barieri za uvoz vo odnos na drugite proizvodi. Momentalnata stokova struktura na agroindustriskiot kompleks pove}e e rezultat na tradicija, otkolku na sledewe na potrebite na potro{uva~ite na doma{niot i svetskiot pazar i ne garantira ekonomski opravdan izvoz za podolg vremenski period.
Tradicionalnata izvozna struktura nudi mal kvantitet vo odnos na potrebite na na{ite izvozni partneri. Zaradi toa e potrebna nejzina promena vo pogled na pro{iruvawe na listata na izvozni proizvodi i proizvodstvo na specifi~ni dobra barani na svetskiot pazar. Klu~en kriterium za gradewe na konkurentska prednost na agroindustriskiot kompleks e celosna transformacija na proizvodstvoto na stoki so koi ostvaruvame pozitiven trgovski bilans i diverzificirawe na izvoznata struktura. Ovaa diverzifikacija treba da se vr{i spored specifi~nostite na celnite pazari.
Kako {to ve}e be{e spomnato, proizvodstvoto i plasmanot na sve`o ovo{je i zelen~uk treba da bidat orientirani kon kulturi koi imaat golemo zna~ewe vo pogled na zdravata ishrana. Porastot na `ivotniot standard i relativnoto zgolemuvawe na vozrasnoto naselenie vo razvienite zemji ja zgolemuva pobaruva~kata za brokula, marula, {pargla, blagorodni vidovi ovo{je (vi{ni, malini, borovinki, kapini, jagodi, ribizli) i koskesto ovo{je (le{nici, bademi, orevi, maslinki, f‟staci). Iako plasmanot na sve`i gradinarski proizvodi vo EU e ograni~en so strogite uvozni barieri i visokite standardi za kvalitet, mo`nosta za ponaglaseno prisustvo na ovoj pazar so prerabotki od ovie proizvodi e {iroko otvorena.
Diverzificiraweto na stokovata struktura ne podrazbira samo zgolemuvawe na brojot na agroindustriski proizvodi koi }e se proizveduvaat i izvezuvaat, tuku i prodlabo~uvawe na asortimanot na postojnite. Na primer, proizvodstvoto na vino ne treba da se ograni~i samo na standardnite sorti (vranec, smederevka, krato{ija), tuku sortimentot treba da se prodlabo~i so avtohtonite egzoti~ni sorti (stanu{ina, `ilavka, temjanika) i visokokvalitetnite sorti (bo`ole, kaberne, merlo, rizling, pino, {ardone, muskat, traminer, grena`). Na svetskiot pazar se namaluva pobaruva~kata za
171 evtini vina, za razlika od pobaruva~kata za egzoti~ni i visokokvalitetni vina.
Opstanokot na vinskiot pazar e vozmo`en samo so proizvodstvo na pomali serii na kvalitetno vino koe }e dostignuva povisoka cena. Vo tie ramki sè pozabele`itelna e potro{uva~kata na t.n. bezalkoholno medicinsko vino, zbogateno so oligoelementi, aminokiselini i vitamini koe se koristi vo zdravstveni celi, a za ~ie proizvodstvo Makedonija ima odli~ni preduslovi.
Vo proizvodnata struktura na tutunot isto taka e potrebna prestrukturalizacija. Svetskata pobaruva~ka za sitnolisni orientalni aromati~ni tipovi na tutun (Prilep, Jaka, Otqa, Xebel) karakteristi~ni za na{eto podnebje slabee. Promenata na proizvodnata struktura kon proizvodstvo na dolgolisni tipovi na tutun (Virxinija, Berlej, Kentaki) ovozmo`uva postojan otkup, povisoka cena i zgolemen devizen priliv.124 Vo pogled na ovaa kultura, v predvid treba da se zemat istra`uvawata na makedonskiot institut ,,Veda” koj tvrdi deka od semeto na tutunot koe sega se frla kako otpad mo`e da se dobie biogorivo, dobito~na hrana i niza alkaloidi koi mo`at da najdat primena vo farmacevtskata i hemiskata industrija. Vo sorabotka so Institutot za tutun vo Prilep e razviena sorta koja dava 1 t/ha biogorivo i 1,5 t/ha osnova za proizvodstvo na dobito~na hrana. Procenkite se deka so ednokratna investicija od samo 2,5 milioni USD, na sega{nata povr{ina pod tutun od okolku 25.000 ha }e se proizveduvaat okolu 25.000 t.
biogorivo so {to bi se za{tedile devizni sredstva za uvoz na ovaa koli~ina vo iznos od okolu 15 milioni USD godi{no (pod pretpostavena cena od 0,60 USD/l). Paralelno bi se proizvele i 37.500 t. osnova za proizvodstvo na dobito~na hrana so {to bi se za{tedile devizni sredstva za uvoz na ova koli~estvo vo iznos od 7,5 milioni USD godi{no (pod pretpostavena cena od 0,20 USD/kg) ili vkupna za{teda od 22,5 milioni USD godi{no.125 Va`no e da se napomene deka ova nema vlijanie vrz proizvodstvoto na tutunov list kako sekundarna kultura koj i ponatamu }e ja ima svojata uloga vo agroindustrijata.
[to se odnesuva do sto~arskite proizvodi, diverzifikacijata na stokovata struktura najmnogu treba da se izvede kaj sirewata. Kvalitetot na
[to se odnesuva do sto~arskite proizvodi, diverzifikacijata na stokovata struktura najmnogu treba da se izvede kaj sirewata. Kvalitetot na