Procesot na unapreduvawe na izvoznata konkurentnost na makedonskiot agroindustriski kompleks e obremenet so niza pre~ki. Generalno, tie mo`e da se podelat na pre~ki koi vlijaat vrz okolinata, pre~ki koi vlijaat vrz proizvodstvoto, pre~ki koi pridonesuvaat za zgolemuvawe na tro{ocite, pre~ki koi go opstruiraat izvozot na makedonski agroindustriski proizvodi vo stranstvo i pre~ki koi go namaluvaat brojot i goleminata na izvoznite pazari.76 Nivnoto otstranuvawe ili vo najlo{ slu~aj ograni~uvaweto na nivnoto vlijanie }e go intenzivira izvozot na agroindustriski proizvodi od Makedonija i }e ja podobri izvoznata konkurentnost na ovoj na{ sektor. Vo prodol`enie sleduva kratka analiza na ovie pre~ki i skromni predlozi za na~inite na nivno nadminuvawe ili ubla`uvawe.
Pre~ki koi vlijaat vrz okolinata
Osnoven preduslov za efikasen izvoz na agroindustriski proizvodi e stabilna i predvidliva makroekonomska sredina vo koja proizvoditelite }e mo`at da proizveduvaat i izvezuvaat so sigurnost i doverba. Ova vklu~uva stabilen devizen kurs, stabilna stapka na inflacija, stabilna cena na kapitalot odnosno predvidlivi kamatni stapki i stabilna i efikasna zakonska ramka. Makroekonomskata ramka vo Republika Makedonija ve}e podolg rok e stabilna taka {to ovie pre~ki vo na{ata stopanstvo se skoro celosno otstraneti. Edinstveno postoi prostor za napredok kaj stabilnosta i efikasnosta na zakonskata ramka koja sè u{te ne e na nivo kakvo {to bi trebalo da bide za edna evropska dr`ava. Smetame deka donesuvaweto i sproveduvaweto na evropski zakoni {to go imame prezemeno kako obvrska so SSA neminovno }e dovede do nadminuvawe i na ovaa pre~ka.
Pre~ki koi vlijaat vrz proizvodstvoto
Kako pre~ki koi vlijaat vrz proizvodstvoto se definirani niskite ili nestabilni ceni, odlo`enite ili zadocneti pla}awa kon zemjodelcite, neadekvatnoto snabduvawe so vlezni surovini i nedostapnosta do pari~ni sredstva.
a) Niski ili nestabilni ceni - pazarnite zakonitosti predizvikuvaat vo period na hiperprodukcija cenite da se namaluvaat. Ova e pojava {to naj~esto gi pogoduva na{ite zemjodelci. Poradi lo{ata alokacija na resursite, tie donesuvaat odluka za investirawe vo proizvodstvo na odreden proizvod vo vreme koga toj proizvod e najprofitabilen na pazarot ne zemaj}i go v predvid idnoto dvi`ewe na proizvodstvoto i cenata koja kako rezultat na hiperprodukcijata }e opa|a. Potrebata od zgolemuvawe na proizvodstvoto predizvikuva aktivirawe na neproduktivnite resursi (nekvalitetna zemja, pomalku izda{ni kravi, neefikasna mehanizacija) {to gi zgolemuva tro{ocite
76 Michael Westlake – Addressing Marketing and Processing Constraints that Inhibit Agrifood Exports; FAO;
Rome (2005); p. 48, adaptirano za makedonskiot agroindustriski kompleks od strana na avtorot.
116 po edinica proizvod. Za izbegnuvawe na ovaa sostojba se potrebni vlo`uvawa vo obrazovanie i obuki na zemjodelcite za prednostite i nedostatocite od takvite biznis odluki. Druga merka mo`e da bide reducirawe na rizikot od niskite i nestabilni ceni koristej}i gi osnovnite finansiski i trgovski derivativi kako {to se prodavawe odnapred, idni dogovori (fju~rsi i opcii) i {emi za osiguruvawe od cenovni fluktuacii. Dogovornoto farmerstvo e naj~est oblik na prodavawe odnapred me|utoa, toa gi za{tituva farmerite samo ako odnapred se fiksira cenata, odnosno ako taa ne e povrzana so soodveten pazaren indikator. Na primer, vo Brazil i Ju`na Afrika, postojat prili~no razvieni pazari na zemjodelski proizvodi so fju~rsi kako rezultat na visokosofisticiraniot sistem na magacionirawe, razvieniot bankarski sektor i golemoto zemjodelsko proizvodstvo.
b) Odlo`eni ili zadocneti pla}awa na zemjodelcite - na{ite zemjodelci naj~esto gi prodavaat svoite proizvodi vedna{ i vo gotovo poradi nedoverbata kon prerabotuva~ite i trgovcite pri odlo`eno pla}awe. Ovie pak znaat deka farmerite sekoga{ imaat itna potreba od gotovina i deka mo`at da bidat ubedeni da prifatat namalena cena vo slu~aj na pla}awe vedna{. Pri sezonska hiperprodukcija na odredeni proizvodi i nedostatok na gotovina, vakviot na~in na rabota na prerabotuva~ite i trgovcite pridonesuva za drasti~no namaluvawe na cenata na ovie proizvodi vo postberbeniot period.
Toa bara vospostavuvawe na cel sistem na magacini koi }e rabotat profesionalno i }e bidat podgotveni za ocenuvawe na kvalitetot i standardizacijata na proizvodite, }e prifa}aat i izdavaat priemnici i ispratnici kako priznanici za pla}awe i }e bidat soodvetno kadrovsko i tehni~ki ekipirani. Vo natamo{niot period ovie magacini mo`at da prerasnat vo javno-privatni partnerstva ili celosno da se privatiziraat.77
Za neadekvatnoto snabduvawe so vlezni surovini ve}e govorevme, dodeka za nedostapnosta do pari~ni sredstva }e se osvrneme vo vtoriot del od trudot.
Pre~ki koi vlijaat vrz zgolemuvawe na tro{ocite
Pre~ki koi vlijaat vrz zgolemuvawe na tro{ocite se: lo{a infrastruktura, skap transport, nerazvien sistem za formirawe na ceni, nerazviena pazarna struktura, birokratija, zastarena tehnologija, golemi zagubi, niska iskoristenost na kapacitetite, nedostatok na konkurencija vo doma{nite dobavuva~ki lanci i niska cena na nus-proizvodite.
77 Pove}e mo`e da se vidi kaj: Jonathan Coulter & Andrew W. Shepherd – Inventory Credit an Approach to Developing Agricultural Markets; Agricultural Services Bulletin no. 120; FAO; Rome (1995)
Generalno, rizikot od niski ili nestabilni ceni mo`e da se nadmine so podobruvawe na makroekonomskoto i mikroekonomskoto upravuvawe, sklu~uvawe na dogovori pome|u u~esnicite vo dobavuva~kiot lanec i razvoj i koristewe na finansiski i trgovski instrumenti za upravuvawe so rizik.
Otstranuvaweto na ovaa pre~ka mo`e da se izvede preku formirawe na sistem na dobavuva~ko kreditirawe vrz osnova na koj prerabotuva~ite i trgovcite }e mo`at da pozajmuvaat sredstva vo soglasnost so nivoto na nivnite zalihi (inventaren kredit).
117 a) Lo{a infrastruktura - proizvodstvoto, prerabotkata i proda`bata na agroindustriski prozvodi e celosno zavisna od doma{nata infrastruktura. Za proizvodstvo i prerabotka e potrebno adekvatno vodosnabduvawe, elektri~na energija i telekomunikacii, dodeka za proda`ba se potrebni i dobra patna i
`elezni~ka mre`a i magacini. Nedorazvienata infrastruktura vo Makedonija gi zgolemuva tro{ocite po edinica proizvod {to predizvikuva vlo{uvawe na kvalitetot, namaluvawe na profitabilnosta i konkurentnosta, odnosno izvozniot potencijal. Od taa pri~ina, odlukite za vlo`uvawe vo ovoj domen se sekoga{ dobredojdeni. Zatoa, ovaa pre~ka mo`e da se nadmine preku identifikuvawe i finansirawe na razvojot na klu~nite infrastrukturni proekti va`ni za agroindustriskiot kompleks (lokalni i regionalni pati{ta, sistemi za navodnuvawe, mre`na komunikaciska pokrienost, modernizacija na grani~ni premini i sli~no).
b) Skap transport - cenata za transport do izvoznite pazari varira vo zavisnost od odnosot vrednost/te`ina i vrednost/volumen. Mnogu e poekonomi~no da se izvezuvaat preraboteni zemjodelski proizvodi kaj koi ovie indeksi se visoki, za razlika od izvozot na primarni zemjodelski proizvodi koi imaat niski vrednosti na ovie indeksi.
v) Nerazvien sistem za formirawe na ceni - pazarnata cena se formira soglasno kvalitetot i dostapnosta na proizvodot. Informaciite za kvalitetot se pribiraat vrz osnova na fizi~ka inspekcija (kaj dobitokot), vrz osnova na inspekcija na primeroci (kaj proizvodite od poledelstvoto i prerabotkite) i vrz osnova na opis, odnosno deklaracija (kaj ostanatite proizvodi).
Postoe~kite sistemi za gradacija na kvalitetot, na sertificirani priznanici i agroberzi kako neophoden preduslov za formirawe na cenite na agroindustriski proizvodi vo Makedonija se prili~no rudimentirani.
Vospostavuvaweto na site tri sistemi za odredeni proizvodi od primarnoto proizvodstvo mo`e da bide poskapo od nivnata proda`na cena. Poradi toa e potrebna izrabotka na cost/benefit analiza za potrebata od voveduvawe na prviot, vtoriot ili tretiot sistem ili pak nivna kombinacija za sekoj agroindustriski proizvod poedine~no.
g) Nerazviena pazarna struktura - se karakterizira so: neorganiziranost na trgovskata mre`a, nedefinirani i nejasno trasirani distributivni kanali do potro{uva~kite centri, otsustvo na sovremena marketing strategija i pojava na veri`na trgovija. Slabata organiziranost na na{ata nadvore{notrgovska mre`a doveduva do cvetawe na ,,sivata ekonomija”. Se procenuva deka od nelegalen izvoz na zemjodelski proizvodi dopolnitelno se inkasiraat okolu 100 milioni USD godi{no koi ne se evidentiraat vo platniot promet, Upravata za javni prihodi (UJP), Carinskata uprava i DZS.78 So negova oficijalna evidencija, vkupniot izvoz na agroindustriski proizvodi bi iznesuval okolu 585 milioni USD i bi bil povisok za 20,6% vo odnos na oficijalnite statisti~ki podatoci za 2007 g. {to bi bilo dovolno za namaluvawe na trgovskiot deficit so ovaa grupa proizvodi od 175 na 75 milioni USD ili za 57%. Vo isto vreme se vr{i nelegalen uvoz na zemjodelski proizvodi koi se ufrlaat vo prometot razvivaj}i paralelni kanali na snabduvawe na maloproda`bata so {to se odbegnuva legalniot sistem za evidentirawe. Ovaa pojava ja namaluva konkurentnosta na doma{nite zemjodelski proizvodi vo zemjata, a voedno i gi skratuva buxetskite prihodi
78 Kapital - broj 329; str. 11
118 koi ponatamu bi mo`ele da se iskoristat za sproveduvawe na merkite za podobruvawe na izvoznata konkurentnost na sektorot.
Zemjodelskoto proizvodstvo vo Makedonija se realizira preku organiziran i neorganiziran plasman. Organiziraniot plasman se odviva preku otkup od strana na prerabotuva~kite i trgovskite pretprijatija, dodeka neorganiziraniot preku ruralni pazari, pazari na golemo, pazari na malo, prekupci i drugi formi na veri`na trgovija. Neorganiziraniot plasman pridonesuva za pojava na golem broj otkupuva~i koi predizvikuvaat disproporcija na proizvodnata, otkupnata i pazarnata cena na proizvodite.
Razlikite vo ceni {to se pojavuvaat kaj ist proizvod od pazar do pazar uka`uvaat na faktot deka nesredenata trgovska mre`a sozdava permanentna teritorijalna neusoglasenost pome|u ponudata i pobaruva~kata.
Organiziraniot plasman treba da ovozmo`i izgradba na golemi otkupni centri kade }e se otkupuvaat site pazarni vi{oci i istite }e se plasiraat na stranskite pazari. Toa prakti~no zna~i voveduvawe na novi institucii za organizirano prifa}awe na zemjodelskite proizvodi. Vo momentov se intenziviraat naporite za izgradba na vakvi centri vo Strumica, Resen, Rosoman i Tetovo so celokupna infrastruktura potrebna za standardizacija, kalibracija i pakuvawe na zemjodelskite proizvodi vo koi }e mo`at da se dobijat soodvetni koli~ini i kvalitet za kupuva~ite i soodvetna cena za prodava~ite. Oblikuvaweto na pazarot na golemo kako regulator na ponudata i pobaruva~kata na prehranbeni proizvodi e pove}e od neophodno. Vo toj proces na sozdavawe na otkupni centri, neorganiziranite pazarni lokacii treba da se integriraat i da odgovorat na pobaruva~kata od stranstvo so pogolemi proizvodni kontingenti. Na toj na~in, proizvoditelite }e se oslobodat od neproizvodno tro{ewe na vremeto i }e se racionalizira distribucijata na proizvodi od proizvoditelot do potro{uva~ot, pritoa potpolno izbegnuvaj}i ja veri`nata trgovija {to postoi kaj neorganiziraniot plasman. Drug na~in za nadminuvawe na ovoj problem e specijalizacija na proizvodstvoto na primarni zemjodelski proizvodi po regioni i niven plasman vo nekolku golemi integrirani trgovski pretprijatija. Ovie pretprijatija bi funkcionirale kako dobavuva~i za doma{nite i stranskite prerabotuva~ki kapaciteti, postojano snabduvaj}i gi so zemjodelski surovini i repromaterijali bez zastoj i vo potrebnite koli~ini.
Zna~aen ~ekor {to treba da se napravi vo pogled na organizirawe na nadvore{no-trgovskata mre`a e formirawe na vistinska agroberza. Sega{noto javno pretprijatie ,,Agroberza” ne gi dava posakuvanite rezultati zatoa {to nema distributivno-otkupni centri, ne trguva, nema dovolen broj na vraboteni i ima premal buxet za realno funkcionirawe. Ovaa sostojba treba da se nadmine so profunkcionirawe na dr`avnata kompanija ,,Agrolend” koja ima za cel promocija i proda`ba na zemjodelski proizvodi kako organizirana forma na proda`ba i sproveduvawe na izvozna marketing strategija. So formirawe na vistinska agroberza se dobiva oficijalen pazar na ponuda i pobaruva~ka izrazen preku realna cena na ponudata, preferencii i potrebi na stranskite kupuva~i i pla}awe vo ramkite na legalniot platen sistem.
Makedonskata nadvore{notrgovska mre`a na makro nivo e sostavena od nositeli na politikata na nadvore{notrgovski aktivnosti (ministerstva, agencii, komori i okolu 30 pretstavni{tva vo stranstvo) i stopanski subjekti koi ja realiziraat razmenata (trgovski pretstavni{tva i doma{ni subjekti
119 osnovani vo stranstvo).79 Osnoven problem vo ovoj domen e rascepkanosta i nedostatokot na komunikacija i sorabotka pome|u ovie dve grupi na subjekti.
Unapreduvaweto na makedonskiot izvoz na prehranbeni proizvodi e izvodlivo samo so nadminuvawe na ovoj problem i osovremenuvawe na organizacijata na ovie subjekti.
Reorganizacijata na nadvore{notrgovskata mre`a treba da se izvr{i preku realizacija na promotivni aktivnosti, identifikacija na potencijalnite pazari i izvoznite ograni~uvawa, izrabotka na izvozni studii, davawe na specijalizirani uslugi za poddr{ka na izvoznicite, odnosno nivno informirawe za procedurite i dokumentacijata za izvoz i organizirawe na saemi i programi za obuka. Vakvata aktivnost treba da bide potkrepena so dejstvuvawe na diplomatsko-konzularnata mre`a, kako nadvore{en del od sistemot ~ija{to postavenost treba da obezbedi izvr{uvawe na aktivnosti vo delot na promovirawe na site oblici na nadvore{notrgovska sorabotka.
d) Zastarena tehnologija - nedostatokot na visoka proizvodna tehnologija e karakteristi~en i za primarnoto zemjodelsko proizvodstvo i za agroprerabotuva~kata industrija. Tehnolo{kata opremenost na pretprijatijata za prerabotka na zemjodelski proizvodi e na mnogu nisko nivo i so zastareni kapaciteti. Postojanoto unapreduvawe na tehnologijata na proizvodstvo treba da stane imperativ vo razvojot na agroindustriskiot kompleks zatoa {to pome|u 25% i 50% od razvojot na zemjodelstvoto vo svetot poteknuva od istra`uvawata i napredokot vo tehnologijata.80 Vo uslovi na globalna ekonomija, tehnolo{kata intenzivnost i inovaciite se tie koi go opredeluvaat opstanokot i napredokot na agroindustriskite pretprijatija i zadr`uvaweto na konkurentskata prednost na zemjodelstvoto kako granka. Tehnologijata treba da bide konstitutiven del na razvojot na zemjodelstvoto, vtemelen na vladeewe na informati~kite tehnologii koi }e ovozmo`at proizvodstvo na superiorni proizvodi privle~ni za potro{uva~ite. Taa e najmo}no sredstvo za obezbeduvawe na unikatni agroindustriski proizvodi. Vo taa nasoka treba da se pottiknuvaat sopstvenite inovacii, a uvoznite napredni tehnologii da se prifa}aat i stavaat vo funkcija na unapreduvawe na izvoznata konkurentnost.
Za zemjodelskite proizvodi proizvedeni so kompjuterska kontrola na upotrebata na |ubriva, pesticidi i herbicidi i so soodveten izgled i pakuvawe, sekoga{ }e ima mesto na svetskiot pazar. Tehnologijata treba da bide vklu~ena vo celiot proces na proizvodstvo, od izborot na po~va, sortiraweto, primenata na agrotehni~ki merki, hemiskata i biolo{ka za{tita, za{tedata na energija, do skladiraweto i transportot. Novite tehnologii i nau~notehni~kite istra`uvawa vo zemjodelstvoto doveduvaat do povisoka produktivnost i prinos, a so toa i povisoka izvozna konkurentnost i dobivka (ramka 3). Na primer, vo Belgija blagodarenie na tehnolo{kiot razvoj, povr{inite poseani so `itni i industriski kulturi vo 1993 g. vo odnos na 1950 g. se namalile od 705.000 ha na
79 MANU - Strategija...; str. 213
80 EU Commission – Statistics on Science and Technology in Europe; Eurostat; Luxemburg (2001); p. 145
Izvozot na agroindustriski proizvodi }e se pottikne so formirawe na novi trgovski pretstavni{tva vo stranstvo bazirani vrz konceptot na dolgoro~no unapreduvawe na izvozot, promocija na izvoznata ponuda, koordinacija na nastapot na doma{nite pretprijatija i podgotovka na informaciski bazi za izvoznite pazari.
120 486.000 ha, odnosno za 31%, dodeka proizvodstvoto porasnalo od 7 na 11 milioni t., odnosno za 57%.81
Inovativen koncept na ,,Agrounija” DOO - Skopje
Kompanijata ,,Agrounija” e formirana vo 1989 g. i ve}e 20 godini se zanimava so proizvodstvo na visokoprinosni semiwa za p~enica. Locirana vo s. Marino, op{tina Ilinden, taa zapo~na da raboti so vizija za vr{ewe na nau~noistra`uva~ka rabota vo oblasta na p~enicata i sozdavawe i razvivawe na novi sorti. Klu~na uloga vo definiraweto na ovaa inovativna politika ima CEED programata upravuvana od IFC. Taa denes poseduva 1.600 m² magacinski prostor i obrabotuva 186 ha zemjodelsko zemji{te zemeno pod koncesija na 30 g., na koe odgleduva p~enica i tritikale so godi{no proizvodstvo od okolu 1.000 t. i promet od okolu 3 milioni EUR. Kompanijata ima 19 vraboteni, a dopolnitelno vrabotuva 30-50 sezonski rabotnici i celokupniot razvoj e po pat na grinfild investicii. Vo 2008 g., ,,Agrounija”
razvi okolu 2.000 kombinacii na sorti p~enica od koi na kraj ostanaa 17 najkvalitetni. Cenata na semenskata p~enica e dvapati povisoka, a na originalnioto seme e dvaipolpati povisoka od cenata na obi~nata lebna p~enica. Spored analizata na Tehnolo{kiot fakultet od Novi Sad, sortite na p~enica koi gi razviva ,,Agrounija” se edni od najdobrite na Balkanot, posebno sortata ,,orov~anka” koja ima najgolema sodr`ina na protein i najgolem kvaliteten broj. Od istiot fakultet, ,,Agrounija” e proglasena za vtor najgolem balkanski centar za selekcija na semenski materijal, posle Instiutot za `itarstvo vo Novi Sad. Korisnicite na semiwa od ,,Agrounija”tvrdat deka dobivaat najmalku 30-40% zgolemeni prinosi. Pokraj na doma{niot pazar, plasmanot se vr{i i vo Kosovo i Srbija, a probni koli~ini se plasiraat vo Turcija, Rusija i Ukraina.
Vo dosega{noto rabotewe kako izvori na finansirawe se koristat sopstveni sredstva i kratkoro~ni krediti. Vo 2008 g. se investirani okolu 250.000 EUR vo kapitalni investicii, a za 2009 g. bea planirani investicii vo vrednost od 300.000 EUR koi bi gi dobile preku programata za ruralen razvoj so koja 50% se nepovratni sredstva. Kompanijata planira da investira vo dopolnitelna mehanizacija, navodnuvawe i druga oprema so koristewe na pretpristapnite fondovi od IPARD programata.
Izvor: Kapital - broj 474; str. 74-75
Ramka 3
Sozdavaweto na nova tehnologija vo zemjodelstvoto vo uslovi koga Makedonija tehnolo{ki zaostanuva vo odnos na razvienite zemji e dosta skapo.
Me|utoa, razvojot na inovativnosta i transferot na tehnologija vo agroindustriskiot kompleks mo`e da se pottiknuva so subvencionirawe ili voveduvawe na drugi pogodnosti za tehnolo{kite i inovativnite aktivnosti kako na primer, dodeluvawe na nacionalna nagrada za najdobro inovativno re{enie. Pokraj toa, za podobruvawe na produktivnosta na primarnoto zemjodelsko proizvodstvo e potrebna nabavka na sovremena i tehni~ki napredna
81 Nationales Sociaal-ekonomische Databank-Belgostat (http://www.belgostat.be)
121 zemjodelska mehanizacija. Se procenuva deka prose~nata starost na zemjodelskata mehanizacija vo Makedonija e nad 20 godini {to doveduva do visok procent na kalo i rastur, odnosno proizvodna neefikasnost.
Smetame deka reduciraweto na buxetskiot prihod predizvikano od namaluvawe na carinite i zgolemuvaweto na buxetskite rashodi predizvikano od fiskalnite stimulacii }e se nadomestat i pove}ekratno zgolemat so zgolemuvawe na prometot so agroindustriski proizvodi na doma{niot i stranskiot pazar. Zgolemenata izvozna konkurentnost na sektorot {to }e dojde so sproveduvawe na ovie merki }e donese povisoki prihodi od DDV vo buxetot i seriozni devizni doznaki od stranstvo. Vo ovoj domen treba da se pottikne i lizingot na nova oprema i zemjodelski ma{ini i mehanizacija so vgradena visoka tehnologija, kako instrument za naem na opredelen vremenski period i so odreden nadomest.
|) Niska iskoristenost na kapacitetite - proizvodstvoto na najgolemiot del na zemjodelski proizvodi vo Makedonija e sezonsko a dol`inata na berbata i mo`nosta za ~uvawe zavisi od proizvod do proizvod. Toa pridonesuva snabduvaweto na prerabotuva~kite kapaciteti so surovina da bide vozmo`no samo vo odreden del od godinata. Voved vo re{enie na ovoj problem e presmetuvawe na nacionalniot kapacitet na prerabotka po den i po ~as i vrz taa osnova, izrabotka na strategija za odgleduvawe na sekoj zemjodelski proizvod oddelno. Necelosno iskoristenite kapaciteti gi zgolemuvaat tro{ocite po edinica proizvod {to predizvikuva zgolemuvawe na izvoznata cena i namaluvawe na cenovnata konkurentnost na svetskiot pazar.
Povisoka iskoristenost na kapacitetite kaj prerabotkata na lesno rasiplivi proizvodi (ovo{je i zelen~uk) mo`e da se postigne so reducirawe na sezonabilnosta na proizvodstvoto. Ovie merki pretpostavuvaat kontinuirano proizvodstvo (navodnuvawe, oran`erii i sl.), zasaduvawe na razli~ni sorti so razli~en period na vegetecija (grozje, jabolka) i seewe na kulturi za koi mo`e da se iskoristi ist tip na ma{inerija i tehnologija (`itni kulturi za ~ove~ka i dobito~na hrana). Kaj prerabotkata na kulturi za koi e vozmo`no celogodi{no proizvodstvo pod odnapred utvrden plan za proizvodstvo i prerabotka ({e}erna repka, kompir) i kaj prerabotka na proizvodi koi se sezonski, no koi mo`e vo soodvetni uslovi podolgo da se ~uvaat (mleko) e potrebno kontiunuirano i sistematsko proizvodstvo zasnovano na cvrsti dogovori so zemjodelcite.
e) Nedostatok na konkurencija vo doma{nite dobavuva~ki lanci - celata prerabotka na zemjodelski proizvodi zavisi od ekonomijata od obem. Toa kaj malite ekonomii kako {to e na{ata, mnogu ~esto doveduva do monopson so koj na zemjodelcite im stoi na raspolagawe samo eden otkupuva~ za nivnite proizvodi.
Vo takvite slu~ai niskata cena koja nim im se ponuduva mo`e da bide obeshrabruva~ka za ponatamo{no odgleduvawe na soodvetnata kultura. Ovoj problem mo`e da se nadmine samo so cvrsti zemjodelski zdru`enija koi }e ja dogovaraat cenata, koli~inata i na~inot na proizvodstvo i isporaka so prerabotuva~ite.
Nadminuvaweto na ovoj problem e vozmo`no preku zdru`uvawe na farmerite
Nadminuvaweto na ovoj problem e vozmo`no preku zdru`uvawe na farmerite