1. U~estvoto na izvozot na agroindustriski proizvodi od Makedonija vo vkupniot svetski izvoz na agroindustriski proizvodi e pogolemo vo sporedba so u~estvoto na vkupniot makedonski izvoz na stoki vo vkupniot svetski izvoz na stoki.
2. Spored Izve{tajot za globalna konkurentnost 2010-2011 na SEF, 15,1% od doma{nite biznismeni go smetaat pristapot do finansii kako najproblemati~en faktor za vodewe biznis, po birokratijata - 18,0%, a pred politi~kata nestabilnost - 12,7% {to dosta negativno vlijae na konkurentnosta.
3. Iako izvoznata konkurentnost na agroindustriskiot kompleks se podobruva, toa podobruvawe ima zabaven trend {to pretstavuva signal za postoewe na kvalitativna pre~ka pred ovoj proces. So vakva struktura na nadvore{nata trgovija, na sreden rok mo`e da nastane presvrt vo pozitivnite tekovi i site koeficienti za merewe na konkurentnosta da po~nat kvantitativno da se vlo{uvaat.
4. Rizikot od niski ili nestabilni ceni mo`e da se nadmine so:
podobruvawe na makroekonomskoto i mikroekonomskoto upravuvawe, sklu~uvawe na dogovori pome|u primarnite proizvoditeli, prerabotuva~ite i izvoznicite, prodavawe odnapred i razvoj i koristewe na instrumenti za menaxirawe so rizikot.
5. Otstranuvawe na pre~kata za odlo`eno i zadocneto pla}awe na farmerite mo`e da se izvede preku formirawe na sistem na dobavuva~ko kreditirawe vrz osnova na koj prerabotuva~ite i trgovcite }e mo`at da pozajmuvaat sredstva vo soglasnost so nivoto na nivnite zalihi (inventaren kredit).
6. Formiraweto na novi trgovski pretstavni{tva bazirani vrz konceptot na dolgoro~no unapreduvawe na izvozot, preku promocija na izvoznata ponuda, koordinacija na nastapot na doma{nite pretprijatija i podgotovka na informaciski bazi za izvoznite pazari }e da ovozmo`i poddr{ka na izvozot na agroindustriski proizvodi.
7. Nadminuvaweto na problemot so zastarena mehanizacija i tehnologija e vozmo`no preku zdru`uvawe na farmerite vo ma{inski prsteni i olesnuvawe na uvozot na visokoproduktivna mehanizacija so namaluvawe na carinite.
8. Sorabotkata so raznovidni finansiski institucii (banki, investiciski fondovi, berzi) ovozmo`uva ekspanzija na agroindustriskite klasteri na novi pazari, razvoj na novi proizvodi i ekonomizirawe na proizvodstvoto.
184 9. Klasterskoto zdru`uvawe mo`e da pomogne vo re{avaweto na najgorliviot problem na na{eto primarno zemjodelsko proizvodstvo - plasmanot.
10.Osnovni agroindustriski klasteri vo Makedonija treba da bidat klasterot za vino i klasterot za organsko proizvodstvo na ovo{je i zelen~uk.
11.Okolu 90% od gradinarskite proizvodi se prodavaat vo sve`a sostojba od koi okolu 50% odat za izvoz. Organski proizvedenite ovo{je i zelen~uk imaat povisoka dodadena vrednost od konvencionalnite {to se dol`i na specifi~niot na~in na proizvodstvo. Nivnata cena e najmalku 30% povisoka (za sve`ite plodovi), a kaj nekoi proizvodi (organski prerabotki) i do 110% povisoka od cenata na konvencionalnite proizvodi.
12.So ogled na ograni~enite mo`nosti za plasman na sve`i gradinarski i ovo{ni proizvodi, konzervnata industrija kako proizvoditel na dodadena vrednost ima silen potencijal za razvoj i zgolemuvawe na izvozot kako na pazarite na EU taka i na isto~noevropskite i balkanskite pazari.
13.,,Split-subvencija” e ,,dobrovolno” otstapuvawe na del od subvencijata od strana na primarnite proizvoditeli vo korist na prerabotuva~ite so cel zajaknuvawe na doverbata i vrskite vo klasterot so {to se eliminira ulogata na dr`avata vo toj proces i taa nema da se stavi vo neprijatna situacija pred telata na STO.
14.Vo periodot 1998-2007 g. trgovijata so ovo{je i zelen~uk bele`i POZITIVEN TRGOVSKI BILANS koj se dvi`i pome|u 8 milioni USD vo 2003 g. i 80 milioni USD vo 2007 g.
15.Makedonija e kategorizirana vo prvata grupa na zemji so identi~ni standardi za organsko proizvodstvo so onie na Unijata {to e od izvonredno zna~ewe vo odnos na mo`nosta za nepre~en izvoz na organski proizvodi vo EU.
16.Za nadminuvawe na nedostatokot na trgovski kompanii specijalizirani za otkup i izvoz na organsko ovo{je i zelen~uk i nivni prerabotki, za po~etok e potrebno formirawe na dr`avna kompanija koja }e bide osnoven dvigatel na izvoznite aktivnosti.
17.Od 2006 g. koga ne bea predvideni subvencii za ovaa dejnost poddr{kata za organskoto proizvodstvo porasna na 11 milioni MKD vo 2007 g., 33,6 milioni MKD vo 2008 g., 50,1 milioni MKD vo 2009 g. i 70,8 milioni MKD vo 2010 g. ili vo periodot 2007-2010 g. e zabele`an rast na subvenciite za 6,4 pati.
185 18.Proizvodno-trgovskiot del na klasterot za organsko proizvodstvo na ovo{je i zelen~uk da se organizira vo forma na izvozno-dobavuva~ki lanec.
19.Strate{ka cel na klasterot za organsko proizvodstvo na ovo{je i zelen~uk treba da bide najdocna do 2015 g. povr{inite pod organsko proizvodstvo na ovo{je i zelen~uk da imaat udel od 10% od vkupnite povr{ini zasadeni so ovo{ni i gradinarski kulturi i sekoja naredna godina da se zgolemuvaat za 5%, do 2025 g.
20.Dokolku celokupnoto izvezeno makedonsko vino se izvezuva kako vino vo {i{iwa, a pod uslov prose~nata cena od 1,8 USD/l ostane ista, devizniot priliv bi iznesuval okolu 167 milioni USD.
21.Okrupnuvaweto na zemjodelskata i obrabotlivata povr{ina dopolnitelno mo`e da se pottikne preku subvencionirawe na kupoproda`bata na zemji{ni parceli pome|u sosedni zemjodelci so {to poproduktivniot zemjodelec }e mo`e da ja okrupni parcelata i ekonomizira proizvodstvoto.
22.Dokolku se kultiviraat rastenija za proizvodstvo na biodizel na povr{ina od okolu 200.000 ha, kolku {to vo 2007 g. se vodele kako ugari i livadi, bi se proizvele okolu 200.000 t. biodizel so {to bi se za{tedile okolu 100 milioni USD za uvoz na gorivo (pod pretpostavena cena od 0,50 USD/l na ovoj energens).
23.Osvojuvaweto na samo 1% od ruskiot uvoz na vino bi zna~elo plasman na okolu 4 milioni l. vino vo {i{iwa, {to bi ovozmo`ilo devizen priliv od najmalku 7 milioni USD (pod pretpostavena cena od 1,8 USD/l vino vo {i{e).
24.Osvojuvaweto na barem 1% od uvozot na jagne{ko meso vo arapskite zemji }e zna~i dopolnitelen izvoz od 1.000 t. {to pretstavuva 14% od na{eto vkupno proizvodstvo, odnosno 21% od vkupniot izvoz na jagne{ko meso i devizen priliv od okolu 3,3 milioni USD (pod pretpostavena cena od 3 USD/kg).
25.Orientacijata na izvozot na makedonski agroindustriski proizvodi treba da bide kon razvienite zemji koi se karakteriziraat so quality market (kvalitet pred cena), dodeka orientacijata kon pomalku razvienite zemji koi se karakteriziraat so price market (cena pred kvalitet) treba da bide vo vtor plan.
26.Voveduvaweto na standardite za kvalitet }e vlijaat pozitivno vrz dolgoro~nata konkurentnost na makedonskiot agroindustriski kompleks.
186