Munich Personal RePEc Archive
Financing the Export Competitiveness of Macedonian Agribusiness
Kovachev, Goran
University Sts. Cyril and Methodius, Faculty of Economics - Skopje
June 2011
Online at https://mpra.ub.uni-muenchen.de/67157/
MPRA Paper No. 67157, posted 13 Oct 2015 09:05 UTC
REPUBLIKA MAKEDONIJA Univerzitet ,,Sveti Kiril i Metodij”
Ekonomski fakultet - Skopje
Doktorska disertacija:
FINANSIRAWE NA IZVOZNATA KONKURENTNOST NA MAKEDONSKIOT
AGROINDUSTRISKI KOMPLEKS
FINANCING THE EXPORT COMPETITIVENESS OF MACEDONIAN AGRI-INDUSTRIAL COMPLEX
Mentor:
Prof. d-r Vladimir Petkovski
Doktorant:
M-r Goran Kova~ev
Skopje, 2011
2 APSTRAKT
Agroindustriskiot kompleks e eden od retkite stopanski sektori vo koi Republika Makedonija ima i komparativna i konkurentska prednost. Toa dava za pravo izvoznata ekspanzija na agroindustriski proizvodi da se nametne kako elementarna strate{ka opredelba na u~esnicite vo sektorot.
Vo uslovi na silna konkurencija na me|unarodniot pazar so hrana, zgolemuvawe na izvozot e vozmo`no samo so proizvodstvo i plasman na konkurentni proizvodi. Izvoznata konkurentnost zna~i postojana prisutnost na pazarot, prepoznatlivost, kvalitet i dobar imix na proizvodite. Kaj proda`bata e najva`no celosno zadovoluvawe na potrebite na potro{uva~ite i adekvaten odgovor na nivnite preferencii zatoa {to konkurentnosta te{ko se steknuva, no mnogu lesno se gubi.
Unapreduvaweto na izvoznata konkurentnost na agroindustriskite proizvodi pretstavuva nevozmo`na misija bez soodveten i relativno lesen pristap do finansii. Vo uslovi na niven nedostatok duri i najdobrata ideja nema izgledi za realizacija. Prilivot na kapital vo agroindustriskiot kompleks mo`e da dojde vo najrazli~ni formi: stranski direktni investicii, krediti, subvencii, donacii, lizing itn. Sekoja od niv ima svoi prednosti i nedostatoci, no edno e sigurno; finansiskite sredstva mora da se obezbedat so zaedni~ka sorabotka na dr`avata i proizvoditelite so finansiskite institucii i da se investiraat na na~in {to }e ovozmo`i podobruvawe na izvoznata konkurentost na sektorot i izvozna ekspanzija na agroindustriski proizvodi. Toa }e pridonese za seriozen priliv na devizni sredstva {to e najdobra referenca za nivno pove}ekratno oploduvawe.
Praksata poka`uva deka klasterskoto zdru`uvawe i vlo`uvaweto vo istra`uvawa, razvoj, inovacii i obrazovanie se najcelishodnite metodi za podobruvawe na izvoznata konkurentnost. Uspehot vo realizacija na ovoj proces vo krajna linija }e zna~i razvoj na celokupnata nacionalna ekonomija, podobruvawe na `ivotniot standard na naselenieto i seriozna osnova za kontinuiran ekonomski rast. Niedna nacionalna ekonomija ne preminala od fazata na sreden razvoj i tranzicija vo fazata na visok razvoj, bez prethodno stabilizirawe na agroindustriskiot kompleks. Na ovoj akciski proces koj momentalno se odviva vo Republika Makedonija mora da mu prethodi misija i vizija ili kako {to veli edna japonska pogovorka: ,,Vizija bez akcija e son, a akcija bez vizija e ko{mar!”
Klu~ni zborovi: agroindustriski kompleks, agroindustriski proizvodi, hrana, izvozna ekspanzija, izvozna konkurentnost, konkurentni proizvodi, svetski pazar, finansiski sredstva, kapital, klasteri, strate{ki pristap, vizija, misija, istra`uvawe, razvoj, inovacii.
3 ABSTRACT
Republic of Macedonia has strong both comparative and competitive advantages in the agri-industrial complex; a situation rarely seen in other sectors of the national economy.
Therefore, basic strategic objective of the sector’s stakeholders should be the export expansion of foodstufs. The severe competition on international food markets could only be met by production of export competitive products, i.e. products with permanent market presence, product differentiation, quality and good image. Selling is all about full satisfaction of consumers’ needs and adequate response to their preferences. It is well known that competitiveness is difficult to obtain, but extremely easy to lose.
Improvement of the agri-industrial products’ export competitiveness, without adequate and relatively easy access to finances is mission impossible. The scarce of funds is a serious obstacle to any idea in the sector, even the best one. Capital inflows to agroindustry can take various forms: foreign direct investments, loans, subsidies, donations, leasing etc., all with particular strengths and weaknesses. But, one is for sure: the finances could only be provided by close and mutual cooperation between the Government, the producers and the financial institutions. These funds should be invested in enhancing sector’s export competitiveness and expanding the foodstufs exports. Accordingly, these investments will boost the foreign currency inflows and will create a multiple return; not to mention the higher employment and GDP.
Several empirical examples have shown that clustering and investment in research, development, innovations and education are the most useful actions for export competitiveness enhancement. The successful realization of these processes would contribute to the national economy development, improve the citizen’s living standard and set foundations for serious and persistent economic growth. No national economy has ever reached the phase of high development, without prior stabilization of the agri-industrial complex. This process currently taking action in Macedonia must be preconditioned by the presence of mission and vision and as one Japanese proverb says: “A vision without action is a dream, but an action without vision is a nightmare!”
Key words: agri-industrial complex, agri-industrial products, foodstufs, exports expansion, export competitiveness, competitive products, world markets, finances, funds, capital, clusters, strategic approach, mission, vision, research, development, innovations.
4
^LENOVI NA KOMISIJATA:
1. Prof. d-r Vladimir Petkovski 2. _____________________________
3. _____________________________
4. _____________________________
5. _____________________________
5
KRATENKI
ADA/ADA - Avstriska agencija za razvoj (Austrian Development Agency)
AMS/AMS - Agregatno merewe na poddr{kata (Aggregate Measurement of Support) ARZ - Agrointenzivni razvojni zoni
ARO/ARO - Organizacija za istra`uvawa vo zemjodelstvoto (Agriculture Research Organization)
APPRRR/APPRRR - Agencija za pla}awa vo zemjodelstvoto, ribarstvoto i ruralniot razvoj na Republika Hrvatska (Agencija za plaćanja u poljoprivredi, ribarstvu i ruralnom razvitku Republike Hrvatske)
ARSKTRP/ ARSKTRP - Agencija za zemjodelski pazari i ruralen razvoj na Republika Slovenija (Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja)
ASEAN/ASEAN - Zdru`enie na zemjite od Jugoisto~na Azija (Association of Southeast Asian Nations)
AFPZRR - Agencija za finansiska poddr{ka vo zemjodelstvoto i ruralniot razvoj
AFSIS/AFSIS - Amerikanska uprava za bezbednost i inspekcija na hranata (American Food Safety Inspection Service)
BAT - British American Tobacco
BERIS/BERIS - Proekt za reforma na biznis okru`uvaweto i institucionalno zajaknuvawe (Business Environment Reform and Institutional Strengthening)
BRR - Biro za regionalen razvoj g. - godina
GATT/GATT - Op{ta spogodba za trgovija i carini (General Agreement on Tax and Tariffs)
GBP - britanska funta
GIS/GIS - geografski informativen sistem (geographical information system) GLOBALGAP/GLOBALGAP - Dobri zemjodelski praktiki vo svetot (Global Good Agricultural Practicies)
GMO - genetski modificirani organizmi
GTZ/GTZ - Zdru`enie za germanska tehni~ka sorabotka (Deutsche Gesellschaft für Technische Zusammenarbeit)
GF - Garanten fond
DBS/DBS - Dr`avna banka na Slovenija (Deželna banka Slovenije)
DG-AGRI/DG-AGRI - Op{ta uprava za zemjodelstvo i ruralen razvoj (Directorate General for Agriculture and Rural Development)
DGF - Dr`aven garanten fond DDV - danok na dodadena vrednost
DEG/DEG - Germanska investiciska korporacija (Deutsche Investitions - und Entwicklungsgesellshaft)
DZS - Dr`aven zavod za statistika
DNRK - Demokratska Narodna Republika Koreja DOO - Dru{tvo so ograni~ena odgovornost
EAGGF/EAGGF - Evropski fond za naso~uvawe i garancii vo zemjodelstvoto (European Agriculture Guidance and Guarantee Fund)
EAGF/EAGF - Evropski garanten fond za zemjodelstvo (European Agriculture Guarantee Fund)
6 EAR/EAR - Evropska agencija za rekonstrukcija (European Agency for Reconstruction)
EAFRD/EAFRD - Evropski zemjodelski fond za ruralen razvoj (European Agricultural Fund for Rural Development)
EBRD/EBRD - Evropska banka za obnova i razvoj (European Bank for Reconstruction and Development)
EEZ - Evropska ekonomska zaednica
EIB/EIB - Evropska investiciska banka (European Investment Bank) EK - Evropska komisija
EMS/EMS - Ekvivalentno merewe na poddr{kata (Equivalent Measurement of Support)
ERPS/ERPS - sistemi za planirawe na resursite vo pretprijatijata (enterprise resources planning systems)
EU - Evropska Unija EUR - evro
EUREPGAP/EUREPGAP - Dobri zemjodelski praktiki na evropskata grupa na trgovci i proizvoditeli (European Exporters and Producers Good Agricultural Practicies)
EURIBOR/EURIBOR - Evropska me|ubankarska kamatna stapka (European Inter- banking Offered Rate)
EFTA/EFTA - Evropska zona za slobodna trgovija (European Free Trade Area) ZVR - Zemji vo razvoj
ZZP - Zaedni~ka zemjodelska politika ZIS - Zemjodelski informativen sistem ZKDF - Zemjodelski krediten diskonten fond ZND - Zaednica na Nezavisni Dr`avi
IACS/IACS - Integrativen administrativen i kontrolen sistem (Integrative Administration and Controlling System)
IBA/IBA - Zemjodelska banka na Izrael (Israeli Bank of Agriculture Ltd.)
IBRD/IBRD - Me|unarodna banka za obnova i razvoj (International Bank for Reconstruction and Development)
IBOAA/IBOAA - Izraelsko zdru`enie za bio-organsko zemjodelstvo (Israeli Bio- organic Agriculture Association)
IGK - Indeks na globalna konkurentnost
IDA/IDA - Agencija za me|unaroden razvoj (International Development Agency) IECA - Isto~na Evropa i Centralna Azija
IMB - Industrija za mleko - Bitola
IPA/IPA - Instrument za pretpristapna pomo{ (Instrument for Pre-accession) IPARD/IPARD - Instrument za pretpristapna pomo{ za ruralen razvoj (Instrument for Pre-accession Rural Development)
IPK - Indeks na porast na konkurentnosta
IPO/IPO - Inicijalna ponuda na akcii (Initial Public Offering)
IRI/IRI - Indeks na investiciski reformi (Investment Reforms Index)
ISO/ISO - Me|unarodna organizacija za standardi (International Standards Organization)
ISPPA/ISPPA - Instrument za pretpristapni strukturni politiki (Instrument for Structural Policies for Pre-accession)
IFAD/IFAD - Me|unaroden fond za razvoj na zemjodelstvoto (International Fund for Agriculture Development)
7 IFOAM/IFOAM - Me|unarodna federacija na dvi`ewata za organsko zemjodelstvo (International Federation of Organic Agriculture Movements)
IFC/IFC - Me|unarodna finansiska korporacija (International Finance Corporation) JIE - Jugoisto~na Evropa
JT - Japan Tobacco
KKT - Kriti~ni kontrolni to~ki KFC - Kentucky Fried Chicken
KfW - Germanskata banka za razvoj (Kreditanstalt für Wiederaufbau) l. - litar
LIBOR/LIBOR - Londonska me|ubankarska kamatna stapka (London Inter-banking Offered Rate)
LPIS/LPIS - Sistem za identifikacija na zemji{ni parceli (Land Parcel Identification System)
MANU - Makedonska akademija na naukite i umetnostite MAP - Makedonska asocijacija na prerabotuva~i
MBPR - Makedonska banka za poddr{ka na razvojot
MERKOSUR/MERCOSUR - Ju`noamerikanski zaedni~ki pazar (Mercado Común del Sur)
M@SPP - Ministerstvo za `ivotna sredina i prostorno planirawe MZ[V - Ministerstvo za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo
MIGA/MIGA - Multilateralen dogovor za garantirawe na investiciite (Multilateral Investments Guarantee Agreement)
MIPD/MIPD - Pove}egodi{en indikativen planski dokument (Multi-annual Indicative Planning Document)
MIFF/MIFF - Pove}egodi{na indikativna finansiska ramka (Multi-annual Indicative Financial Framework)
MKD - makedonski denar
MMF/IMF - Me|unaroden monetaren fond (International Monetary Fund) MNK - multinacionalni korporacii
MPRRR/MPRRR - Ministerstvo za zemjodelstvo, ribarstvo i ruralen razvoj na Republika Hrvatska (Ministarstvo poljoprivrede, ribarstva i ruralnog razvitka Republike Hrvatske)
MRFP - Makedonska razvojna fondacija za pretprijatijata MSP - mali i sredni pretprijatija
MFN/MFN - najpovlastena nacija (most favored nation)
NAO/NAO - Nacionalen slu`benik za ovlastuvawe (National Authorization Officer) NAFTA/NAFTA - Severnoamerikanska zona na slobodna trgovija (North American Free Trade Area)
NVO - nevladina organizacija
NKA/NCA - Nacionalen koordinator za ovlastuvawe (National Coordination Attorney)
NSPK - Nacionalen sovet za poddr{ka na konkurentnosta NF/NF - Nacionalen fond (National Fund)
OECD/OECD - Organizacija za ekonomska sorabotka i razvoj (Organization for Economic Cooperation and Development)
OON - Organizacija na Obedinetite Nacii
PSDL/PSDL - Kredit za razvoj na privatniot sektor (Private Sector Development Loan)
RM - Republika Makedonija
8 RFID/RFID - identifikacija so koristewe na radiofrekvencija (radio frequency identification)
SAD - Soedineti Amerikanski Dr`avi
SAPARD/SAPARD - Specijalna pristapna programa za zemjodelstvo i ruralen razvoj (Special Accession Programme for Agriculture and Rural Development)
SDI - stranski direktni investicii
SDC/SDC - [vajcarska agencija za razvoj i sorabotka (Swiss Agency for Development and Cooperation)
SEAF/SEAF - Fondovi za poddr{ka na malite pretprijatija (Small Enterprise Assitance Funds)
SEUROP/SEUROP - Evropski standardi za kolewe na dobitok SEF/WEF - Svetski ekonomski forum (World Economic Forum)
SZO/WHO - Svetska zdravstvena organizacija (World Health Organization)
SID/SID - Slovene~ka izvozna i razvojna banka (Slovenska izvozna in razvojna banka)
SIPPO/SIPPO - [vajcarska programa za promocija na uvozot (Swiss Import Promotion Programme)
SIDA/SIDA - [vedska agencija za me|unaroden razvoj (Swedish International Development Agency)
SKOP/SKOP - Slovene~ka programa za zemjodelstvo i `ivotna sredina (Slovenski kmetijski okolišni program)
SMTK/SITC - Standardna me|unarodna trgovska klasifikacija (Standard International Trade Classification)
SOEL/SOEL - Organizacija za ekologija i zemjodelstvo (Stiftung Ökologie&Landbau)
SSA/YAA - Spogodba za stabilizacija i asocijacija (Stabilization and Association Agreement)
SSSR - Sojuz na Sovetskite Socijalisti~ki Republiki
STO/WTO - Svetska trgovska organizacija (World Trade Organization) SNRP - Stopanski nedovolno razvieni podra~ja
SFRJ - Socijalisti~ka Federativna Republika Jugoslavija SCG - Srbija i Crna Gora
SQF – Standard for Quality of Foods
SWOT - silni strani, slabi strani, mo`nosti i zakani (Strengths, Weaknesses, Opportunities, Threats)
t. - ton
TIRZ - Tehnolo{kointenzivni razvojni zoni UJP - Uprava za javni prihodi
UNDP/UNDP - Programa na Obedinetite Nacii za razvoj (United Nations Development Program)
UNKTAD/UNCTAD - Konferencija na Obedinetite Nacii za trgovija i razvoj (United Nations Conference for Trade and Development)
UNMIK/UNMIK - Misija na Obedinetite Nacii vo Kosovo (United nations Mission in Kosovo)
UNSTAT/UNSTAT – Kancelarija na Obedinetite Nacii za statistika (United Nations Statistical Office)
USAID/USAID - Amerikanska agencija za me|unaroden razvoj (United States Agency for International Development)
USD - amerikanski dolar
9 FAO/FAO - Organizacija na Obedinetite Nacii za zemjodelstvo i hrana (Food and Agriculture Organization)
FAOSTAT/FAOSTAT - Oddel za statistika na FAO (FAO Department of Statistics) FACE - Fondacija agrocentar za edukacija
FIBL/FIBL - Istra`uva~ki institut za organsko proizvodstvo (Forschungsinstitut für Biologischen Landbau)
FIU - Finansiska institucija-u~esnik ha - hektar
HAMAG/HAMAG - Hrvatskata agencija za malo stopanstvo (Hrvatska agencija za malo gospodarstvo)
HACCP/HACCP - Analiza na opasnostite preku sistem na kriti~ni kontrolni to~ki (Hazard Analysis Critical Control Point)
HBOR/HBOR - Hrvatska banka za obnova i razvoj (Hrvatska banka za obnovu i razvitak)
CBI/CBI - Centar za promocija na uvozot od zemjite vo razvoj (Centre for Promotion of Imports from Developing Countries)
CEED/CEED - Centar za pretpriemni{tvo, obrazovanie i razvoj (Centre for Entrepreneurship, Education and Development)
CEFTA - Centralnoevropski dogovor za slobodna trgovija (Central European Free Trade Agreement)
CINADCO - Centar za me|unarodna sorabotka za razvoj na zemjodelstvoto (Center for International Agricultural Development Cooperation)
CIPOZ - Centar za istra`uvawe i postojano obrazovanie vo zemjodelstvoto CHF - {vajcarski frank
10
SODR@INA
Voved……….
PRV DEL:
POTTIKNUVAWE NA IZVOZNATA KONKURENTNOST
NA MAKEDONSKIOT AGROINDUSTRISKI KOMPLEKS ………...
Glava I
Neophodnost od strategiski pristap vo pottiknuvaweto
na izvozot na agroindustriski proizvodi………
1. Potreba od strategiski pristap vo procesot na pottiknuvawe
na izvozot na agroindustriski proizvodi ……….
1.1 Strategija nasproti stihija vo izvozot na agroindustriski proizvodi ………….
1.2 Stihijnosta kako ograni~uva~ki faktor za pottiknuvawe
na izvozot na agroindustriski proizvodi ………..
2. Odreduvawe i sproveduvawe na strategija za pottiknuvawe na
izvozot na agroindustriski proizvodi ………...
2.1 Definirawe i celi {to se postignuvaat so strate{kiot pristap ………..
2.2 Proces na izbor i sproveduvawe na izvozna strategija ………..
3. Strategii za pottiknuvawe na izvozot na agroindustriski proizvodi ……….
3.1 Strategija za ekspanzija na izvozot ……….
3.1.1 Vlijanie na dr`avata vrz izgradbata na
strategija za ekspanzija na izvozot ………
3.1.2 Vlijanie na doma{nite agroindustriski pretprijatija vrz
izgradbata na strategija za ekspanzija na izvozot ……….
3.2 Strate{ka trgovska politika ………...
Osnovni poenti od glava I ………
Predlozi na trudot povrzani so glava I ……….
Potreba od finansiski sredstva za finansirawe
na aktivnostite predvideni vo glava I ……….
Glava II
Analiza na proizvodstvenite i nadvore{notrgovskite karakteristiki na makedonskiot agroindustriski kompleks - neophoden ~ekor
za utvrduvawe na momentalnata izvozna konkurentnost ………..
1. Proizvodstveni karakteristiki na makedonskiot agroindustriski kompleks ……...
1.1 Osnovni ekonomski parametri na zemjodelstvoto
kako sektor na makedonskoto stopanstvo ………
1.2 Proizvodstveni karakteristiki na primarnoto zemjodelsko proizvodstvo …...
1.2.1 Zemji{ni resursi ………
1.2.2 Rastitelno zemjodelsko proizvodstvo ………..
1.2.3 Sto~arsko proizvodstvo ………
1.3 Proizvodstveni karakteristiki na industrijata
za prerabotka na zemjodelski proizvodi ………
2. Nadvore{notrgovski karakteristiki na makedonskiot agroindustriski kompleks .
2.1 Stokova razmena ………
2.2 Nadvore{notrgovski partneri ……….
2.3 Predviduvawa za nadvore{notrgovskata razmena na
agroindustriskiot kompleks vo periodot do 2020 g. ………
3. Vlijanie na ~lenstvoto na Republika Makedonija vo Svetskata trgovska
organizacija vrz izvoznata orientacija na agroindustriskiot kompleks ………
4. Svetska trgovija so agroindustriski proizvodi ……….
4.1 Osnovni karakteristiki na pazarot so agroindustriski proizvodi ………..
15
18
19
20 20 21 23 23 24 28 28 28 31 34 37 38 38
39 40 40 42 42 44 52 59 70 72 79 85 88 91 91
11
4.2 Osnovni karakteristiki na svetskata trgovija
so agroindustriski proizvodi ………...
4.2.1 Stokova struktura ………..
4.2.2 Regionalna struktura ……….
Osnovni poenti od glava II ……….
Predlozi na trudot povrzani so glava II ………
Potreba od finansiski sredstva za finansirawe
na aktivnostite predvideni vo glava II ………
Glava III
Politika na konkurentnost, konkurentska prednost i modeli za unapreduvawe na konkurentskite prednosti na
makedonskiot agroindustriski kompleks……….
1. Politika na konkurentnost kako osnova na pottiknuvawe
na izvozot na agroindustriski proizvodi ……….
1.1 Poim za konkurentnost ………
1.2 Aspekti na merewe na konkurentnosta ………
1.3 Merewe na konkurentnosta na makedonskiot agroindustriski kompleks ……….
1.4 Definirawe na politikata na izvozna konkurentnost
na agroindustriskiot kompleks ………
2. Teoretski aspekti na konkurentskite prednosti i nivnoto vlijanie
vrz izvoznata konkurentnost na agroindustriskiot kompleks ………
3. Otstranuvawe na pre~kite koi go opstruiraat unapreduvaweto na
konkurentskite prednosti na makedonskiot agroindustriski kompleks ………..
3.1 Pre~ki koi vlijaat vrz okolinata ………
3.2 Pre~ki koi vlijaat vrz proizvodstvoto ………..
3.3 Pre~ki koi vlijaat vrz zgolemuvawe na tro{ocite ……….
3.4 Pre~ki koi go opstruiraat izvozot na agroindustriski proizvodi ………
3.5 Pre~ki koi vlijaat vrz brojot i goleminata na izvoznite pazari ………
4. Klastering kako model za unapreduvawe na konkurentskite
prednosti na makedonskiot agroindustriski kompleks ……….
4.1 Poim za klaster ………
4.2 Klasterska politika (klastering) ………
4.3 Agroklastering ……….
4.4 Fazi na formirawe na agroklasteri ………..
4.5 Agroklasteringot vo funkcija na unapreduvawe na izvoznata
konkurentnost na makedonskiot agroindustriski kompleks ……….
4.5.1 Prva faza: Identifikacija na klasterot ………
4.5.1.1 Klaster na organsko proizvodstvo na ovo{je i zelen~uk ………
4.5.2 Vtora faza: Analiza na momentalnata konkurentnost
(Faktori na proizvodstvo) ………
4.5.2.1 Proizvodni karakteristiki na potsektorot za ovo{je i zelen~uk…………
4.5.2.2 Analiza na nadvore{nata trgovija so ovo{je i zelen~uk ………
4.5.2.3 Sostojbi i perspektivi na organskoto
proizvodstvo na ovo{je i zelen~uk………
4.5.3 Treta faza: Analiza na okru`uvaweto (Uslovi na pobaruva~kata) …..
4.5.4 ^etvrta faza: Formirawe na klasterot
(Strategija, struktura i rivalstvo) ………
4.5.4.1 Primarni proizvoditeli ………..
4.5.4.2 Prerabotuva~i………
4.5.4.3 Izvozno-orientirani trgovski kompanii………
4.5.4.4 Sovetodavni i marketing agencii……….
4.5.4.5 Obrazovni i istra`uva~ko-razvojni institucii ……….
4.5.4.6 Sertifikaciski ku}i i laboratorii za ispituvawe na kvalitetot ……….
4.5.4.7 Stranski donatori i nevladini organizacii (NVO)…………..……….
4.5.4.8 Dr`avni institucii………...
4.5.5 Petta faza: Funkcionirawe na klasterot ……….
4.5.6 [esta faza: Sozdavawe na odr`livost na klasterot ………..
92 93 96 98 100 101
102
103 103 103 107 109 111 115 115 115 116 122 122 124 124 125 127 129 131 133 133 133 133 140 141 143 146 146 149 151 152 153 153 154 154 157 161
12
5. Ostanati modeli za unapreduvawe na konkurentskite
prednosti na makedonskiot agroindustriski kompleks ………....
5.1 Povisok stepen na finalizacija na agroindustriski proizvodi ……….
5.2 Zgolemuvawe i produktivno iskoristuvawe na
zemjodelskoto i obrabotlivoto zemji{te ………..
5.3 Razvoj na ~ove~kite resursi vo agroindustriskiot kompleks ………...
5.4 Diverzifikacija na stokovata struktura ………...
5.5 Diverzifikacija na nadvore{notrgovskite partneri ………
5.6 Standardizacija i unapreduvawe na kvalitetot
na agroindustriskite proizvodi ………..
5.6.1 Me|unarodna organizacija na standardi (ISO) ………
5.6.2 Dobri zemjodelski praktiki na evropskata grupa na
trgovci i proizvoditeli (EUREPGAP/GLOBALGAP) ………
5.6.3 Analiza na opasnostite preku sistem na
kriti~ni kontrolni to~ki (HACCP) ………..
5.6.4 Unapreduvawe na kvalitetot ………
Osnovni poenti od glava III ………
Predlozi na trudot povrzani so glava III ……….
Potreba od finansiski sredstva za finansirawe
na aktivnostite predvideni vo glava III ………..
VTOR DEL:
IZVORI NA SREDSTVA ZA FINANSIRAWE NA
IZVOZNATA KONKURENTNOST NA MAKEDONSKIOT
AGROINDUSTRISKI KOMPLEKS………..
Glava IV
Stranskite direktni investicii kako izvor na sredstva za finansirawe na izvoznata konkurentnost na
makedonskiot agroindustriski kompleks ……….
1. Atraktivnosta na agroindustriskiot kompleks za
privlekuvawe na stranski direktni investicii (SDI) ………
2. Analiza na SDI vo agroindustriskiot kompleks na Republika Makedonija ………..
3. Potreba od dopolnitelno privlekuvawe na SDI vo agroindustriskiot kompleks ...
4. Na~ini za privlekuvawe na SDI vo agroindustriskiot kompleks ……….
5.1 Investiciski fondovi ……….
5.2 Analiza Doing Business ………..
5. Negativnosti od SDI vo agroindustriskiot kompleks ……….
Osnovni poenti od glava IV ……….
Predlozi na trudot povrzani so glava IV ………..
Potreba od finansiski sredstva za finansirawe
na aktivnostite predvideni vo glava IV ………...
Glava V
Kreditiraweto kako izvor na sredstva za finansirawe na izvoznata konkurentnost na
makedonskiot agroindustriski kompleks ……….
1. Rizikot kako ograni~uva~ki faktor za kreditirawe
na agroindustriskiot kompleks ………
2. Analiza na kreditiraweto na agroindustriskiot
kompleks vo Republika Makedonija .. ……….
3. Ulogata na dr`avata vo iznao|awe na povolni sredstva
za kreditirawe na agroindustriskiot kompleks .………
165 165 167 169 170 172 174 175 176 178 180 183 186 188
189
190
191 192 195 201 211 213 216 219 220 220
221
222 227 232
13
3.1 Zemjodelski krediten diskonten fond ………
3.2 Makedonska banka za poddr{ka na razvojot ………
3.3 Me|unarodni donatori na sredstva ……….
4. Inovativni koncepti za unapreduvawe na
kreditiraweto na agroindustriskiot kompleks ……….……….
4.1 Skladi{nica ………
4.2 Garantni fondovi ………
4.2.1 Garanti fond ……….
4.3 Agroklastersko kreditirawe ………
5. Proces na izrabotka i odobruvawe na kreditni barawa
za investicii vo zemjodelskoto proizvodstvo ……….
5.1 Biznis plan ………
5.2 Kreditna analiza ……….
5.2.1 Finansiski podatoci ………..
5.3 Agrosibak - sistem za ocenuvawe na bonitet
na kreditni barawa od individualni zemjodelci ……….
Osnovni poenti od glava V ………..
Predlozi na trudot povrzani so glava V ………
Potreba od finansiski sredstva za finansirawe
na aktivnostite predvideni vo glava V ………
Glava VI
Drugi izvori na sredstva za finansirawe na izvoznata
konkurentnost na makedonskiot agroindustriski kompleks ……….………
1. Subvenciite kako finansiski instrument na dr`avata za pottiknuvawe
na izvoznata konkurentnost na agroindustriskiot kompleks ………..
1.1 Spogodbata za zemjodelstvo na STO kako svetski
regulator na subvenciite vo zemjodelstvoto ……….
1.2 Subvencii za agroprerabotuva~kata industrija, soglasno odredbite na STO …..
1.3 Politika za finansiska poddr{ka na zemjodelstvoto
i ruralniot razvoj vo Republika Makedonija ………
1.3.1 Programа za finansiska poddr{ka vo zemjodelstvoto ...
1.3.2 Programа za finansiska poddr{ka na ruralniot razvoj ……….…………
2. Lizingot kako model za finansirawe na izvoznata
konkurentnost na agroindustriskiot kompleks ……….……..
3. Pazar na hartii od vrednost (berza) ………
4. Osiguruvaweto vo funkcija na unapreduvawe
na izvozot na agroindustriski proizvodi ….……….……
4.1 Ulogata na dr`avata vo procesot na
unapreduvawe na zemjodelskoto osiguruvawe ……….
4.2 Ulogata na osiguritelnite kompanii vo procesot na
unapreduvawe na zemjodelskoto osiguruvawe ……….…
4.3 Osiguruvawe na pobaruvawata od izvoz na agroindustriski proizvodi ………….
5. Izvozen faktoring kako mehanizam za izvozno
finansirawe na agroindustriskite pretprijatija ….………
6. Ostanati kratkoro~ni finansiski instrumenti za podobruvawe
na izvoznata realizacija na agroindustriskite proizvodi ………..
Osnovni poenti od glava VI ……….
Predlozi na trudot povrzani so glava VI ………..
Potreba od finansiski sredstva za finansirawe
na aktivnostite predvideni vo glava VI ………
238 243 245 248 249 252 256 257 262 262 265 265 271 274 276 276
277
278 278 283 284 285 287 290 295 298 299 302 306 310 313 315 316 316
14 Glava VII
Evropska Unija, Zaedni~ka zemjodelska politika
i makedonskiot agroindustriski kompleks ……….
1. Zaedni~ka zemjodelska politika na Evropskata Unija ……….
1.1 Formirawe, celi, principi i mehanizmi
na Zaedni~kata zemjodelska politika ……….
1.2 Sovremeni reformi na Zaedni~kata zemjodelska politika ………
1.3 Zaedni~ka zemjodelska politika - sega{nost i idnina ………
2. Evropskata perspektiva na Republika Makedonija kako pottik za
unapreduvawe na izvoznata konkurentnost na agroindustriskiot kompleks …………
3. IPARD programa na Republika Makedonija 2007-2013 g. ……….
3.1 Prioritetni oski i merki na kofinansirawe ………..
3.1.1 Prioritetna oska 1 - Podobruvawe na pazarnata
efikasnost i sproveduvawe na EU standardite ………...
3.1.2 Prioritetna oska 2 - Podgotvitelni aktivnosti za sproveduvawe na merki za za{tita na zemjodelskata sredina (Leader+) ………..
3.1.3 Prioritetna oska 3 - Razvoj na ruralnata ekonomija ………
3.2 Princip na kofinansirawe ………
3.3 Zaklu~ni sogleduvawa za IPARD programata ………
4. ^lenstvo na Republika Makedonija vo Evropskata Unija kako impuls za
pottiknuvawe na izvoznata orientacija na agroindustriskiot kompleks ………
Osnovni poenti od glava VII ………
Predlozi na trudot povrzani so glava VII ……….
Potreba od finansiski sredstva za finansirawe
na aktivnostite predvideni vo glava VII ……….
Glava VIII
Finansirawe na agroindustriskiot
kompleks (sporedbeni analizi) ………..
1. Republika Slovenija ………..
1.1 Primena na slovene~kite iskustva vo Makedonija ………
2. Republika Hrvatska ……….
2.1 Primena na hrvatskite iskustva vo Makedonija ………
3. Dr`ava Izrael ……….
3.1 Primena na izraelskite iskustva vo Makedonija ………..
4. Kratka sporedbena analiza ………
Osnovni poenti od glava VIII ……….
Predlozi na trudot povrzani so glava VIII ………...
Potreba od finansiski sredstva za
finansirawe na aktivnostite od glava VIII ………
Zaklu~ok ………..
Grafi~ki dodatoci ………..
Koristena literatura ………..
Aneksi ………
317 318 318 319 323 326 328 331 331 333 334 335 338 341 348 350 350
351 352 356 358 362 365 369 372 374 375 375 376 380 384 392
15
VOVED
Zemjodelstvoto e edinstvena stopanska granka koja go izdignuva trudot kako doblest. Toa, kako najblagorodna ~ove~ka ve{tina koja ja krie tajnata na po~etokot i krajot na `ivotniot ciklus e spomnato i vo Svetoto pismo spored koe sinovite na prvite lu|e Adam i Eva bile zemjodelci. Prviot, Kain - poledelec, a vtoriot, Avel - sto~ar. Zemjodelstvoto direktno ja obezbeduva hranata kako edinstven izvor na ~ove~kata egzistencija. Pravoto na hrana e elementarno ~ove~ko pravo, za{titeno vo me|unarodnoto pravo so Univerzalnata deklaracija za ~ove~ki prava od 1948 g.1 Kako edna od grankite na nacionalnata ekonomija, zemjodelstvoto ima klu~na uloga za ishrana na naselenieto, namaluvawe na siroma{tijata, a ovozmo`uva i masovno vrabotuvawe, pred sè na ruralnoto naselenie. Primarnoto zemjodelstvo vo kombinacija so agroindustrijata go so~inuvaat agroindustriskiot kompleks, sektor od posebno zna~ewe za sekoja dr`ava.
Od dene{na perspektiva se postavuva pra{aweto: Kakva e ulogata na agroindustriskiot kompleks na Republika Makedonija vo proizvodstvoto na hrana za sopstvenoto naselenie i pazarni vi{oci nameneti za izvoz?
,,Kamenita e Makedonija, goli se nejzinite varoviti ridi{ta, no taa ima dolini i kotlini koi po svojata plodorodnost i po raznoobraznosta na kulturite im nema ramni. Dolinite na kotlinite ra|aat p~enica, afion, susam, oriz, len, konop, pamuk, a ridi{tata davaat grozje, tutun, maslini i ovo{ja. Blagodatnata klima na Makedonija gi ~ini duri i visokite padini na planinite pogodni da ra|aat `ito i grozje ~ie{to vino u{te od vremeto na Krale Marko tolku skapo se ceni. A tutunot na tie goli varoviti ridi{ta se ceni po celiot svet poradi negoviot prijaten aromat.”2 Vo ovie nekolku re~enici na nau~nikot i revolucioner od po~etokot na HH vek Nikola Pu{karov se pretstaveni prekrasnite prirodni, po~veni i klimatski karakteristiki na na{ata zemja koi se osnoven preduslov za razvoj na zemjodelstvoto. Republika Makedonija i toa kako mo`e da se pofali so kvalitetni agroindustriski proizvodi. Vpro~em, pogolem del od stranskite turisti na pra{aweto {to najmnogu }e im ostane vo se}avawe od prestojot vo Makedonija odgovaraat deka toa e preubavata hrana i bogatstvoto na vkusovi.
Me|utoa, neorganiziranosta na nivniot plasman i nedostatokot na finansiski sredstva pridonesuva ovoj kvalitet da ostane relativno nepoznat vo po{iroki svetski ramki. Fakt e deka na{ata dr`ava ima potencijal za ishrana ne samo na sopstvenoto naselenie tuku i za soodvetno u~estvo vo me|unarodniot promet so prehranbeni proizvodi, ako ne so kvantitet toga{ sigurno so kvalitet.
Realizacijata na ovoj potencijal e ostvarliva samo so podobruvawe na izvoznata konkurentnost i pottiknuvawe na izvoznata orientacija na agroindustriskiot kompleks.
Ovie aktivnosti ne mo`at da se prezemat bez seriozen obem na finansiski sredstva. Finansiraweto na izvoznoto proizvodstvo e od izvonredno zna~ewe kako za agroindustriskiot kompleks taka i za ekonomijata vo celina. Ako spored Xon D. Rokfeler (John D. Rockefeller), parite go vrtat svetot, nivniot nedostatok pri realizacija na ideite predizvikuva istite da
1 General Assembly Resolution 217A (III); UN Document A/810 at 71/1948
2 Nikola Pu{karovъ - Ekonomi~eskoto bogatstvo na Makedoniя i neйnite sьsedi; Bюletin br. 8; Sofiя (1919); str. 7-8
16 izgubat na aktuelnost, a izvoznata konkurentnost da stagnira. Vlezot na dopolnitelen, sve` kapital e najsilen impuls za razvoj na agroindustriskiot kompleks. Poradi niskata akumulativna i reproduktivna sposobnost i niskiot koeficient na obrt na finansiski sredstva vo zemjodelskoto proizvodstvo, samo mal del od kapitalot mo`e da se obezbedi od sopstveni izvori, dodeka pogolemiot del se obezbeduva od priliv na stranski direktni investicii, krediti ili drugi na~ini za steknuvawe na ekstra kapital kako lizing, emisija na hartii od vrednost, investiciski fondovi itn.
Za `al, finansiraweto na agroindustriskiot kompleks vo Republika Makedonija e dosta ograni~eno. Toa predizvikuva nezadovolitelno iskoristuvawe na negoviot izvozen potencijal. Iznao|aweto na dopolnitelni sredstva e prili~no zapostaveno kako od dr`avata taka i od proizvoditelite kako nositeli na proizvodniot proces i izvoznite aktivnosti. Vo Programata za finansiska poddr{ka na zemjodelstvoto za periodot 2006-2012 g. mnogu pove}e e staven akcent na primarnoto zemjodelsko proizvodstvo, dodeka poddr{kata na agroindustrijata e stavena vo vtor plan. Finansiskata programa dava odreden impuls za izvozna konkurentnost na primarnite zemjodelski proizvodi koja vo krajna linija se preleva (spill over) vrz prerabotuva~kata industrija me|utoa, pogolemata apsorpciskata mo} za finansiski sredstva na agroindustrijata e zanemarena. Prakti~no, vo svetot ima more od pari, a na{a zada~a e da go sledime tekot na parite za da dojdeme do izvorot. Tokmu ovaa parola na Li Ajakoka (Lee Iacocca) be{e inspiracija za ova istra`uvawe nasloveno kako ,,Finansirawe na izvoznata konkurentnost na makedonskiot agroindustriski kompleks”. Finansiskiot pottik za izvoznata konkurentnost na agroindustriskiot kompleks }e pridonese kon podobruvawe na trgovskiot bilans, rast na ekonomijata i vo krajna linija ona {to e najbitno, podobruvawe na `ivotniot standard kako na zemjodelskite proizvoditeli taka i na site gra|ani.
Analogno na ova, predmet na istra`uvaweto pretstavuvaat izvorite na finansiski sredstva vo funkcija na podobruvawe na izvoznata konkurentnost na makedonskiot agroindustriski kompleks kako i definirawe na odredeni inovativni politiki za finansirawe na kompleksot koi mo`at da se sprovedat vo nasoka na pottiknuvawe na izvozot. Zemaj}i vo predvid deka ovaa tema sekoga{ }e bide aktuelna, no nikoga{ dovolno prou~ena, smetame deka nejzinata obrabotka vo ovaa disertacija e sosema opravdana.
Osnovna cel na istra`uvaweto e da se analizira, prou~i i prezentira su{tinata na izvorite na finansiski sredstva i nivnite efekti vrz izvoznata konkurentnost na agroindustriskite proizvodi. Od druga strana, preku prou~uvawe na teoretskite osnovi na izvoznata konkurentnost, kako dopolnitelna cel se nametna obrabotka na politikata na konkurentnost za doma{niot agroindustriski sektor i na~inite kako taa da se podobri.
Paralelno se analiziraat evropskite aspiracii na na{ata dr`ava za da se napravi edna cost-benefit analiza koja treba da poka`e kakvo e vlijanieto na eventualnoto ~lenstvo vo EU vrz izvoznata konkurentnost na agroindustriskiot kompleks i koi se mo`nostite za negovo finansirawe od evropskite fondovi.
Metodologijata na istra`uvaweto opfa}a nekolku nau~ni metodi.
Metodot na indukcija e iskoristen za izvlekuvawe na zaklu~oci vrz osnova na sogleduvawe na momentalnata izvozna konkurentnost na agroindustriskite proizvodi i na op{tite formi na nejzino finansirawe. Metodot na dedukcija e
17 primenet pri donesuvaweto na zaklu~oci i konstatacii za sostojbite na poleto na dostapnosta na sredstva za finansirawe na agroindustriskiot kompleks od ve}e utvrdenite pravni akti, statisti~ki podatoci i analizi kako i od iskustvata na razvienite pazarni ekonomii. Dijalekti~kiot metod ni pomogna vo utvrduvawe na preporakite koi ova istra`uvawe im gi predlaga na nadle`nite organi i vo potencirawe na osnovnite rakovodni principi za toa na koj na~in treba da im se prio|a i kako da se izu~uvaat odnosite koi vladeat na svetskiot pazar. So metodot na kvantitativna analiza se opfateni odredeni apsolutni statisti~ki golemini, dinamikata na proizvodstvo i trgovija vo agroindustriskiot kompleks i dosega{nite dvi`ewa na kapital vo sektorot.
Metodot na sinteza pridonese za integrirawe na soznanijata za prednostite, slabostite, mo`nostite i ograni~uvawata na razli~nite formi na finansirawe na agroindustriskiot kompleks. Ovie soznanija se obedineti vo eden teoretski model koj e primenliv pod posebni interni i eksterni pretpostavki. Negovata korisnost se sogleduva i vo sozdavaweto na osnova za primena na metodot za komparativna analiza pritoa potkrepuvaj}i gi teoretskite so prakti~ni iskustva. Nadovrzuvaj}i se na sintezata, metodot na komparativna analiza pomogna za sporedbeno sogleduvawe na iskustvata vo oddelni razvieni pazarni zemji i zemji vo tranzicija. Vo istra`uvaweto se iskoristeni i nekolku dopolnitelni nau~ni metodi i toa: metodot studija na slu~ajot, za elaborirawe na uspe{nite primeri za steknuvawe so finansiski sredstva vo nasoka na podobruvawe na izvoznata konkurentnost; metodot intervju, za empirisko prenesuvawe na razmisluvawata na menaxerite na kompaniite, finansiskite institucii i dr`avnite organi za na~inite i potrebata od finansirawe na agroindustriskiot kompleks i metodot na terenski eksperiment realiziran vrz stratifikuvan primerok, za testirawe na efektivnosta i vlijanieto na vlo`enite finansiski sredstva za podobruvawe na izvoznata konkurentnost.
18
PRV DEL
POTTIKNUVAWE NA IZVOZNATA KONKURENTNOST
NA MAKEDONSKIOT
AGROINDUSTRISKI KOMPLEKS
19
GLAVA I
NEOPHODNOST OD STRATEGISKI PRISTAP VO POTTIKNUVAWETO NA IZVOZOT NA AGROINDUSTRISKI PROIZVODI
Dobra strategija e onaa, koja se gradi za odnapred dobiena bitka.
Sun Cu (Sun Tzu) kineski voen strateg (pome|u 4 i 3 vek p.n.e.)
20
Potreba od strategiski pristap vo procesot na pottiknuvawe na izvozot na agroindustriski proizvodi
Strategija nasproti stihija vo izvozot na agroindustriski proizvodi Krajot na HH vek pretstavuva{e po~etok na nova era vo razvojot na
~ove{tvoto - era na globalizacija. Globalizacija e proces na integrirawe na nacionalnite stopanski sistemi vo edna svetska celina. Tie sistemi, iako integrirani i ponatamu prodol`uvaat da funkcioniraat relativno nezavisno, no sega kako matri~no povrzani delovi na svetskiot ekonomski sistem. Brojot na integrirani sistemi vo svetot e varijabilen. Nekoi od niv (EU, NAFTA) se integriraat i kako takvi se trudat da imaat {to podobra pozicija vo svetskata ekonomija. Drugi (SSSR, SFRJ), se dezintegriraat i kako mikro-sistemi go baraat svoeto mesto vo svetskoto stopanstvo, dodeka treti (DNR Koreja, Kuba, Zimbabve) ostanuvaat izolirani, von svetskiot ekonomski sistem.
Po raspadot na stopanskiot sistem na SFRJ, Republika Makedonija kako porane{na zemja-~lenka na federacijata, mora{e da gi revidira svoite stopanski sistem i ekonomska politika. Od klu~no zna~ewe be{e vospostavuvaweto na otvoren nadvore{notrgovski sistem, kako edinstven na~in za ostvaruvawe na razvojnite celi. Vo ramkite na toj sistem treba{e da se najde soodvetno mesto i za zemjodelstvoto koj e eden od najeksponiranite sektori vo stopanstvoto. Zemjodelstvoto vo Makedonija e sektor koj proizveduva zna~ajni pazarni vi{oci. Ograni~eniot doma{en pazar ne e vo sostojba da gi apsorbira ovie vi{oci taka {to se nametnuva potrebata od niven izvoz koj me|u drugoto treba da ovozmo`i steknuvawe na zna~aen devizen priliv. Me|utoa, izvozot na zemjodelski proizvodi vo izminatiot period mnogu pove}e be{e plod na stihijnost, dobra volja na odredeni strukturi i nat~ove~ki napori na proizvoditelite, prerabotuva~ite i trgovcite, otkolku na nekoj organiziran nastap na stranskite pazari. Makedonija e mala zemja i so svoeto zemjodelsko proizvodstvo ne pretstavuva seriozen u~esnik na svetskiot pazar. Stihijnosta pridonesuva na{iot izvoz da bide zanemarliv i neprepoznatliv, a efektite koi se alociraat samo kaj odreden segment na u~esnici da bidat mali i nezadovoluva~ki. Primenata na soodvetna izvozna strategija treba da ja zgolemi sposobnosta na dr`avata za prevencija na problemite vo agrokompleksot i da ja zgolemi motivacijata na site u~esnici po~nuvaj}i od farmerite, pa sè do krajnite potro{uva~i.
Definiraweto na izvozna strategija mora da bide rezultat na nacionalen konsenzus. Iskustvata od razvienite zemji poka`uvaat deka ostvaruvawe na osnovnite celi e vozmo`no samo preku soodvetni izvozni strategii.
Strategijata pretstavuva svest, garancija za razvoj, stabilnost, posigurna idnina, dodeka stihijata nosi nesigurnost, stagnacija, kratkoro~en profit i dolgoro~ni problemi. Stihijata predizvikuva nepostojanost na pazarite, cenite, kvalitetot, kvantitetot i nefer odnosi na pazarot. Pravilnoto postavuvawe na strategijata sozdadava preduslovi za poefikasno vklu~uvawe vo svetskata trgovija so agroindustriski proizvodi. Od druga strana, stihijata sozdava postojana tenzija na relacija: primarni proizvoditeli - prerabotuva~i i trgovci - stranski partneri - dr`ava. Prvite se nezadovolni od otkupnite ceni i ucenite od strana na otkupuva~ite, vtorite od kvalitetot na primarnite
21 proizvodi i nepostojanosta na finansiskiot tek, tretite od nepostojanite koli~estva i neredovnost na dostavata, a dr`avata od negativniot trgovski i platen bilans. Poradi toa:
Stihijnosta kako ograni~uva~ki faktor za pottiknuvawe na izvozot na agroindustriski proizvodi
Vo izminatiov period nadle`nite makedonski institucii ne uspeaja da razvijat konzistentna izvozna strategija za agroindustriskiot kompleks vo koja preku nacionalen operativen plan }e se definiraat strate{kite izvozni potsektori. Iako dosega bea izraboteni nekolku strategii: Strategija za izvoz na Republika Makedonija izrabotena od Makedonskata akademija na naukite i umetnostite (MANU) vo 1999 g.; dve Strategii za razvoj na zemjodelstvoto, {umarstvoto i vodostopanstvoto vo 1996 g. i 2002 g. izraboteni od Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo (MZ[V);
Strategija za prilagoduvawe na prehranbeniot sektor za izvoz, izrabotena od Fakultetot za zemjodelski nauki i hrana i najnovata Nacionalna strategija za zemjodelstvo i ruralen razvoj za periodot 2007-2013 g., izrabotena od strana na MZ[V, vpe~atok e deka site tie mnogu pove}e se orientirani na proizvodniot, otkolku na izvozniot aspekt na agroindustrijata i nejzinoto finansirawe.
Ubedeni sme deka Makedonija mo`e da bide uspe{en izvoznik na prehranbeni proizvodi, no dosega ne e napravena poseriozna analiza na dr`avno nivo za toa kako da se zgolemi izvozot, koi se konkurentskite prednosti i kako da se podobri konkurentnosta na izvoznite kompanii od ovoj sektor. Retkite blesoci na izvozni uspesi na kompaniite od prehranbeniot sektor ne se dol`at na osmislena strategija i politika, tuku pred sè na sposobnosta na menaxmentot i konkurentskiot pritisok za opstanok.
Nepostoeweto na soodvetna izvozna strategija predizvika pojava na niza ograni~uva~ki faktori koi pridonesuvaat zemjodelstvoto vo na{ata zemja da se najde vo mnogu nezavidna pozicija. Tie ograni~uva~ki faktori se:3
a) Nepovolna struktura na agroindustriskoto proizvodstvo, vtemeleno na trudointenzivnost i bez minimalni razvojni tehni~ko-tehnolo{ki istra`uvawa.
b) Neadekvatni i nekonzistentni merki na agrarnata, trgovskata i za{titnata politika.
v) Neiskoristuvawe na sovremenite transportni mo`nosti {to e od klu~na va`nost pri transportot na ~uvstvitelni proizvodi kako {to se zemjodelskite.
g) Dlabok ras~ekor pome|u apsorpciskite mo`nosti na doma{niot pazar i izgradenite kapaciteti i potencijali na agroindustriskiot sektor.
d) Kriti~na zavisnost od uvoz na va`ni vlezni surovini i repromaterijali (nafta, ve{ta~ko |ubrivo, agrohemiski preparati, semenski i rasaden materijal, zemjodelska mehanizacija i sli~no).
3 MANU - Strategija za izvoz na Republika Makedonija; Skopje (1999); str. 63
Neophoden e strate{ki pristap vo procesot na pottiknuvawe na izvozot na agroindustriski proizvodi, posebno pri negovoto finansirawe.
Strate{kiot pristap dava mo`nost za nadminuvawe na problemite koi gi sozdava stihijata.
22
|) Neramnote`a na nadvore{notrgovskata razmena so agroindustriski proizvodi i pojava na deficit vo platniot i trgovskiot bilans.
e) Nizok obem i dinamika na izvozot na agroindustriski proizvodi bez stabilen trend i mo`nost za dejstvuvawe kako dvi`e~ka sila na ekonomskiot raste` i modernizacija.
`) Koncentrirana regionalna naso~enost na izvozot so tesen krug na strate{ki partneri i nestabilna pobaruva~ka.
z) Neadekvatna i tesna izvozna stokovna struktura.
y) Tehni~ko-tehnolo{ka zastarenost na proizvodnite, obrazovnite i infrastrukturnite kapaciteti.
i) Kako nadopolnuvawe na analizata na MANU bi go spomnale i maliot interes na imatelite na finansiski sredstva (banki, donatori, dr`ava) za obemno i kontinuirano finansirawe na agroindustriskiot kompleks, neophodno za podobruvawe na negovata izvozna konkurentnost.
Site ovie ograni~uva~ki faktori vo pogolem obem ja nametnuvaat potrebata od {to poskoro definirawe na izvoznata strategija koja treba da zapo~ne so utvrduvawe na izvorite na ovie problemi i iznao|awe na~ini za nivno re{avawe.
23
Odreduvawe i sproveduvawe na strategija za pottiknuvawe na izvozot na agroindustriski proizvodi
Definirawe i celi {to se postignuvaat so strate{kiot pristap Strategija (st. gr~. e nauka za vodeweto. Taa pretstavuva seopfaten plan ili orientacija za akcija, koja ja identifikuva kriti~nata nasoka i ja vodi raspredelbata na resursite.4 Sekoja strategija se sostoi od
~etiri osnovni elementi: vizija, misija, celi i operativen plan na dejstvuvawe.
Vrz osnova na op{tata definicija, izvoznata strategija pretstavuva planska akcija za naso~uvawe na dr`avata kon ostvaruvawe na nejzinata vizija, misija i celi vo odnos na pottiknuvawe na izvozot. Soglasno toa, strate{kiot pristap vo pottiknuvaweto na izvozot na agroindustriski proizvodi ovozmo`uva:5
a) Sfa}awe na izvozot na agroindustriski proizvodi kako seriozna zada~a vo nasoka na kvalitetno i navremeno zadovoluvawe na pazarot.
Profesionalnosta mora da bide na vrvno nivo zatoa {to na svetskiot pazar so hrana nema mesto za improvizacii.
b) Odreduvawe koi zemjodelski proizvodi i nivni prerabotki }e se proizveduvaat i plasiraat na stranskite pazari, odnosno za koi proizvodi postojat komparativni prednosti vo odnos na konkurencijata. Nepostoeweto na strate{ki pristap predizvikuva na{eto agroindustrisko proizvodstvo da bide neorganizirano i konfuzno, bez konkretno definirana izvozna strategija.
v) Pravilna naso~enost kon izvoznite pazari. Vo svetot postojat ne{to pomalku od 200 zemji so razli~na atraktivnost i apsorpciski potencijal. Kako zemja so ograni~eno zemjodelsko proizvodstvo, strate{kiot pristap }e ni ovozmo`i izrabotka na soodvetna analiza za pazarite koi bi ni donele najgolema dobivka. Fokusot generalno treba da se stavi mnogu pove}e na segmentirani pazari po potro{uva~i, otkolku na nacionalni pazari.
g) Odreduvawe na vremeto, odnosno periodot na navleguvawe na odreden pazar. Pobrzoto donesuvawe na izvozna strategija }e ovozmo`i pointenzivno u~estvo na na{ata agroindustrija vo me|unarodniot pazar so hrana i trgovski rezultati vo na{a polza.
d) Izvozot na agroindustriski proizvodi da ne se sveduva samo na proda`ba na ostatokot od proizvodstvoto koe ne e prodadeno ili ne mo`e da se prodade na doma{niot pazar. Stranskite kupuva~i baraat kontinuitet i dolgoro~na stabilnost vo snabduvaweto so hrana. Strate{kiot pristap }e ovozmo`i racionalno alocirawe na resursite i kontinuirano i navremeno snabduvawe so agroindustriski proizvodi kako na doma{niot taka i na stranskiot pazar.
|) Podednakvo anga`irawe na site vklu~eni strani. Gri`ata za izvozot ne treba da se prepu{ti nitu samo na proizvoditelite i trgovcite so agroindustriski proizvodi nitu samo na Vladata. Strate{kiot pristap }e
4 George Stainer – What Every Executive Should Know About Strategic Planning; New York Free Press; New York (1982); p. 132
5 Adaptirano za agroindustriskiot kompleks vrz osnova na sogleduvawata na: Bobek [uklev, Qubomir Drakulevski - Strategiski menaxment; Ekonomski fakultet - Skopje (2001) i Todor Kralev - Osnovi na menaxmentot; Univerzitet ,,Sv.Kiril i Metodij”, Ma{inski fakultet - Skopje (2001)
24 ovozmo`i anga`irawe na site raspolo`ivi potencijali i integrirawe na raboteweto vo edna edinstvena izvozna strategija vo koja }e bidat vklu~eni i proizvoditelite i potro{uva~ite i izvoznicite i dr`avata.
e) Plansko proizvodstvo i planski nastap na stranskite pazari i pridonesuva za predviduvawe na dvi`ewata na cenite na proizvodite i otstranuvawe na eventualnite pazarni pre~ki.
`) Pravilno sogleduvawe na mo`nostite za proizvodstvo i plasman. Preku soodvetno alocirawe na resursite, strate{kiot pristap dava postojan uvid na nivnata raspolo`ivost i realna slika na agrosektorot vo sekoj moment.
z) Izbor i sproveduvawe na soodvetna izvozna strategija koja }e pridonese za ostvaruvawe na misijata, vizijata i celite.
Proces na izbor i sproveduvawe na izvozna strategija
Dosega{noto iskustvo poka`a deka najgolem problem vo Makedonija e izborot na izvozna strategija, definirawe na osnovnite elementi na izvoznata strategija (vizija, misija, celi i operativen plan) i nejzinoto sproveduvawe.
Ovoj segment od trudot ima za cel da dade konkreten predlog za na~inot na izbor na izvozna strategija i da gi definira nejzinite osnovni elementi.
Procesot na izbor na strategija za pottiknuvawe na izvozot na agroindustriski proizvodi se sostoi od deset fazi.6
Prva faza pretstavuva odreduvawe na vizija. Vizijata e ,,duhoven” voda~
na strategijata vrz osnova na koja se temelat site naredni fazi. Vo regionalni ramki e poznato deka makedonskiot agroindustriski kompleks proizveduva proizvodi so vrven kvalitet {to pretstavuva seriozna komparativna prednost vo odnos na konkurencijata. Me|utoa, ovoj fakt e malku poznat vo evropski i svetski ramki. Zatoa, smetame deka vizijata na strategijata za pottiknuvawe na izvozot na makedonski agroindustriski proizvodi treba da bide:
Vtora faza e utvrduvawe na misija. Misijata go poka`uva rezultatot od ostvaruvawe na vizijata. Definiraweto na misijata kako ekspanzija na izvozot na agroindustriski proizvodi i vklu~uvawe vo me|unarodniot pazar so hrana samo po sebe e od strate{ki karakter. Sepak, vo procesot na izbor na izvozna strategija mora da se odi ~ekor ponapred {to zna~i to~no odreduvawe na misijata koja }e pretstavuva ,,raboten akt” za sekoj proizvoditel, institucija ili druga vklu~ena strana zadol`ena za pottiknuvawe na izvozot na agroindustriski proizvodi. Vrz temelite na prethodno odredenata vizija, smetame deka najdobra definicija za na{ata misija e:
6 Od petta do desetta faza prezemeno od Noel Tichy – Managing Strategic Change; Technical, Political and Cultural Dynamics; John Wiley & Sons (1983); p. 28; so dorabotka i adaptacija za makedonskiot agroindustriski kompleks od strana na avtorot.
Kvalitetniot makedonski agroindustriski proizvod da bide svetski prepoznatliv brend kako faktor na zdravjeto i vrvnata ekolo{ka ~istota.
Svetot da znae deka MAKEDONIJA DAVA ZDRAVJE!
Ekspanzija na izvozot na zdrava i kvalitetna makedonska hrana na svetskiot pazar {to }e pridonese za podobruvawe na platniot i trgovskiot bilans na na{ata zemja, ekonomski razvoj i podobruvawe na `ivotniot standard na naselenieto koe se zanimava ili zavisi od agroindustriskiot kompleks.
