A l na tgà svetá p la čilo
m islim , v id im vse narob’, rad b i d a l to oblačilo
m oje duše noter v grob.
Le po m iru m oja duša le pokoja si želi,
pa n ih če r j i to ne ūnša, ona ga ne zadobi.
Enga b ra ta rad b i najšel, de b i m oj ih m isei b il, A I zastojn to k daleč zajšel, A I zastojn to k daleč zajšel, k e r sim n jà sencò 10v il.
Le na p rsih m u sloneti, njem u vse zavupati, oj de b blo to srečo 'm eti,
to veselje u ž iv a ti!
Odpovej se le tim željam , t ip i volno, о srcé!
G le j, pod srečo in veseljam tu d i žalost s k rita je.
Poj Bogú hvaležne pesmi, črez lju d i k a r ne m rm ra j;
le obseži vse v lju b e zn i, vse za brate t i spoznaj !
Tgà ž iv le n ja zavezile, t i nesrečne sprem išluj, jim prvúnáaj dobre dele,
jim povsod na s tra n i stu j.
De lih nočjo greh p u s titi, d ja n je n jih tgà vredno n i, moraá vender jih lju b iti,
ké r te Bog tako v u (i.
Le ve rje m i: u ra pride, prešla bo n jih téme nuč, ker se bož ja v o l ja zide,
svétla jim bo prava luč.
O ni bodo vse spoznali, kako r t i sedaj spoznaš, Bogu čest in hvalo d a li,
kakor jo t i njem u daš.
-45-A ndrej Šuster-D rabosnjak
ENA N O V A PESEM OD N A P IT A H BRATRO V Taberne so an dober, žvahten k re j, tam dobim o b ra tro v vsolej ké j, úStno je v ta b e m i b iti,
tam se dobi je s ti n ő j p iti.
To pesem sem šrib o v sam za vse, katere je s t poznam, da jo m ora sakatéri b ra ti, je r i sta n a p iti b ra tri.
Jest b i otòv vsam poveti, a l pjanc noče aneri b iti, tu je mena sama sram, k je r ga tu d e j rad srklam . V tabernah smo v s i bogati, žana hodi doma koke r ta rogati, po tabernah hodi brječ,
doma pa žana ko ke r sam hudič.
Jest se bojem nouka p riti, d n a rjo v ņemam več za p iti, doma mene žana vsolej puca,
temo mene pa b je rt za dnarje truca.
Sedej sem ostov na Spueti sam, da je m enej prad b je rt am sram, p re j sim b iv od b je rta hvalan,
sedej pa grem od njega ves povalan.
47430
־ 47
-B je rt mene na ukaža
Se
p riti,k je r v id i, da mam hvače strgane na r it i;
bodi, koker sam bueg ó(e, da b le doma bu dovol moče.
00047430
־ 48
־
L E V IN U PO D G AN A Na eni te n k i n iti
prvezan je sedei na s v o ji m očni k i t i
en grozovitne lev.
К tem u je p rd ru ž ila ena podgana se te r ga nagovorila
to ku ponižnu je :
K ra lj m oj, ko ku zgoditi se m oglu je le -tu , de t i na eni n iti
prvezan se trdu?
Lev reče: О podgana, zakaj se čudeš t i čes tu? A l tebe znana
lestnust še m oja ni?
Na veš, da rajše b iti vseskuzi čem zaprt, koke r pak se lo titi
ta šibke neč re strt.
Ha, moč je m eni dana le za močne v rv i, zatu, m oja podgana,
m i m ar za n iti ni.
F eliks Dev
49
О k rā ji, če pom agati je st reva te b i smem, znaš m eni le ukazáti,
de je st to n it prejem . Т оки potreba b iti
na bode tebe sram, de t i se, se re šiti,
to n it p re trg a l sam.
Lev n ji z glavo prkim a, podgana n it preje, zdej panog on več nim a
te r prost iz ječe gre.
Za tu hvaležne b iti lev oče p ru ti n ji te r ukaže n ji p ro s iti brä eno gnado si.
Podgana vsa vesela čes tu , k a r re k l je lev, s’ je koražo vzela
te r predn v rg la se:
M oj k ra jl, ke b se zgoditi tu m oglu, prosem te, de z mano za ro čiti tv o j sin be m ogi se.
Ha, ha, ha, le v smej a ti se je l je na us glas, odgovora de d a ti
on m ogi n i en čas.
Smejoč Se on к n ji prave:
N ej tu se t i zgodi. — Podgana gre, prprave
vse svatovske re ü . S in prid e . Vsa zvērina je v svatje zbrala se.
En m edved stariSina, m edvedna te ta je.
D ru g tig r in d ru iic a je u rn a veverca in kuharca lesica.
podlasca kevdrarca.
En b is tro v id če b iti
oStir njeh, vovk mesar in sam slon p o ro čiti
ponude se ta par.
Ju, ju ! T ok izdeléna к p o ro ki že vrstà gre. P ride. Poročena
le v in podgana sta.
Dan n jim veselu m ine.
In k ״ noč vse om rači, ženen z nevesto zginę,
se uleže in zaśpi.
In ко o ku l obrne se ponevedama, se na podgano zvrne,
n jo stare in zmenca.
Ta m ilu z a c v ilila je b ila tu samu:
Zakaj sem je s t m ožila čes stan se napečnu!
Oh, o tl be voS iti si, de be m ogi reč:
Takeh podgan c v iliti de je s t na SliSem več.
-51-PESM N A ENEGA D O M AC EG A B O LTE K A Pevček sladke, t i samoto
m ojo m eni sladko striá.
S p e jtja m tvo je m vso pustoto t i od mene odpodiš.
Tiček m oj, m adva samá edn drugga veselema.
Dán m lad kum ej t i sm ejati se za£ne te r noč zbejži, t i m i že začneš žvižg ā ti
te r m i spojeä sejn z oči.
Skup m adva se zbudema, skup m adva tu d vstanema.
Na pol z b rih ta n к te b i tečem, lepe čm oglavček m oj!
D obru ju tru , bőitek, rečem, že me kuâka klunček tv o j.
B őitek m oj, m adva samá se le srčnu kuákama.
K o ke r km alu s h rib o v zrase sonce, ga tv o j žvižg časti.
T i veš, de tu tebe pase, ke konopie t i zori.
Jest in t i zatu sama njem u hvalo žvižgama.
Z ust kosilce m i zobáti vse vesele tv o je je.
Z n jim to ku tebe p ita ti sama m oja sladkost je.
Srček m oj, to k se sama m adva sladku pitam a.
Berem jest? Oč z mano b ra ti te r med branje žvrgoliš.
Pišem jest? T i oč pisáti te r m i črke preč loviš.
Tok, m oj tiček, le sama skup berêma, pišema.
T i začne peru p rtiti, se šopireš in frfra š . Oče tu te preč spoditi,
ga t i ujameš, scefedraš.
Tok, m oj bőitek, se sama bres k rv i vojskujem a.
A li vsa ta vojska naju le en m ajhne čas trp i.
Jest pogledam te. P r k ra ju srd je. Jeza vsa m ini.
Tok brš, B őitek, se sama le prja zn u zm irem a.
K ader m iza m ars b rb ra ti t i začne, n je p isk prdaš te r začneš se t i sukátí
in žovnirsku sem hlačaš.
Toku, bőitek, se žo vn ir t i m oj, je s t tv o j o fic ir.
Me je lih vse zapustilu, k a r je m eni lu b u blu, se k riv ic e m eni s trilu
n i nebene skus le -tu . K ra tk e čas m adva sama si zadosti delama.
-53-OBCUTENJE TEG A SRCA N A D PESMEJO OD LENORE Lenora, b ra l sem te,
al vid e i več ked b ra l, in , oh, še vidēm , še,
k a r sem od tebe b ra l.
Še čutem beteg tv o j, še šlišem te zdihvat;
О V ilh e lm , V ilh e lm m oj, k je m ogi se ostāt?
Se šlišem klóp, klóp, klóp, de potku klepeta;
še šlišem lóp, lóp, lóp, na dure de hlasta.
Se trese se srce, ko videm , de sediš na črnem ko jn u že
in preč odtod bejžiš.
še v žila h k r i s to ji, še sem us trd , us led, še s čela m i zn o ji
po t m rzle, b ritk e , bled.
K e vidēm , koku se V ilh e lm us spremeni.
ke vidēm , koku se pod tabo k o jn zgubi.
K e videm , de odpro se žargi vsi sami in V ilh e lm pred tabo
к en rebm e k s to ji.
A l, oh, k a r gríze me
še več, oh, je st spoznam, je tu , je tu , de je
me m ojga pet ja sram.
A M IN T N A OČI SVOJE E LM IR E S k ri te svoje žarje, skrite ,
zagm ite se, oči,
de iz vas A m in t na ujam e kako iskro te r na vname
se us in cel na zgori.
Z atu skrite , vā rn u s k rite svoje žarje mu, oči.
A I nekar! — Oh, tu na s trite ! Je паш ппи, k a r želim .
S v it vaš vednu m i m ig lā j te, ogn v sree m i sm ejajte,
rad od njega je s t gorim . Oh, nekar m i na ugasnite
ogn važ, je s t rad gorim . B loger, bloger, de je vne lu
se od njega m i sree.
Večnu vam samu g o re ti in z en aldov v prah is tle ti
so samu m oje žele.
B loger, ogn, de m i vnelu se od tebe je sree.
T ok p rje tn u sonce s ja ti m i na m ore ked vadva.
T u enaku Ses vse seje, tu vse bres rezločka greje,
vadva le me samega.
Oh očesca, m eni s ja ti in me g re t na nehajta.
M ig le j vaà bod le povele m eni svetu in samu, potem očem vse u ro vn a ti, le jta t, pla va t, stat, ležati,
koke r njem u bo lubu.
Sam on, sam on bo vesele m ojga srca le samu.