Specimina Philologiae Slavicae ∙ Band 36
(eBook - Digi20-Retro)
Verlag Otto Sagner München ∙ Berlin ∙ Washington D.C.
Digitalisiert im Rahmen der Kooperation mit dem DFG-Projekt „Digi20“
der Bayerischen Staatsbibliothek, München. OCR-Bearbeitung und Erstellung des
Jože Pogačnik (Hrsg.)
Slowenische Texte aus dem
17. und 18. Jahrhundert
S P E C I M I N A P H I L O L O G I A E S L A V I C A E Herausgegeben von
Olexa Horbatsch und Gerd Freidhof
Band 36
MATERIALIEN ZUM CURRICULUM DER WEST- UND SÜDSLAWISCHEN LINGUISTIK
Nr. 7
S
l o w e n i s c h eT
e x t eAUS DEM 17, UND 18, J
h,
Herausgegeben und eingeleitet von
Jože Pogacnik
Die Reproduktion der Texte erfolgte mit freundlicher Ge- nehmigung des Verlages Zalozba Obzorja M a r i b o r , und zwar nach der Ausgabe Starejse Slovensko alovetvo• Od Bri- zinekih apomenikov do Linhartovega Matioka, 1980, S. 113 bis 194, 202-244.
ISBN 3-87690-192*8
Copyright by Verlag Otto Sagner, München 1981.
Abteilung der Firma Kubon und Sagner, München.
EINLEITUNG
Das slowenische Volk war auch im 17. und 18• Jh. keine staatsbil- dende Nation und hat in kulturhistorischer Hinsicht eine nicht ty-
pische Entwicklung durchgemacht. Beides verursachte schwere Krisen und forderte von der Praxis des alltäglichen Lebens die Lösung weitgehender und verwickelter Probleme.
Unter diesen Problemen stand die Frage der Schriftsprache an er- ster Stelle. Die protestantische Grundlage verblich mehr und mehr.
Sie wurde nur noch von verschiedenen Ausgaben des Evangeliums und der Episteln am Leben erhalten. Während des Protestantismus und der Aufklärung erschienen ihrer acht. Ihre Verfasser verblieben in
sprachlichen Fragen bei der Sprachtradition. Diese Bewahrung,der Überlieferung war jene Kraft in, jder JSgrache, die sie vor dem Ein- dringen verschiedener Tendenzen, bewahrte.
Nach Trubar und Dalmatin erfuhren'die slowenischen Zentren star- ke Umbildungen. Zuerst wurden sie.von de1>teueren Vokalreduktion ergriffen, die das System der kurzen Silben änderte. Sodann kam es zum Übergang des I in u, der den Unterschied zwischen dem geschrie- benen und dem gesprochenen Wortbild noch mehr vertiefte. Die Grund- läge der slowenischen Schriftsprache, wie sie zur Zeit der Reforma- tion normiert war, wurde für das Empfinden der Menschen immer mehr ein geschichtliches und etymologisches Phänomen und entfremdete sich so von der Gegenwart. Es ist daher erklärlich, warum angesehe- ne Autoren in Anmerkungen oder Einleitungen zu ihren Werken auf solche Beispiele aufmerksam machten. J.L. Schönleben beschrieb in der Einleitung zu seiner Ausgabe des Evangeliums und der Epistel
(1672) die dialektalen Merkmale, die für die Unterschiede in der Aussprache des Slowenischen charakteristisch sind. Das Problem, das durch die Differenz der geschichtlichen Grundlage der Sprache und
fügte, was Janez Svetokriski fast wörtlich übernahm und zu Beginn seines Sveti prirocnik (Heiliges Handbuch) 1691 druckte. Mit dem Problem befaßte sich auch Hipolit, der jedoch in der neuen Ausgabe von Bohorics Grammatik (1715) die traditionellen Grundlagen der slowenischen Schriftsprache beibehielt.
Tradition und Überlieferung verfügten nicht über Mittel zur Ge- genwehr. Die Bücher der slowenischen Reformatoren waren - mit Aus- nähme der Bibel ־ vernichtet. Jede neue Ausgabe des Evangeliums und der Episteln entfernte sich mehr und mehr von Dalmatin. Das Modell der einheitlichen Schriftsprache ging im Bewußtsein verloren. Die
führenden Schriftsteller dieser Periode waren Oberkrainer, Küsten- ländler und Kärntner, also Vertreter jener Mundarten, in denen das erwähnte sprachliche Phänomen den größten Einfluß hatte. Es kam zur sprachlichen Anarchie, in welcher die literarische Tradition vor dem Druck des Separatismus der Dialekte weichen mußte. Desgleichen geschah es auch in der Rechtschreibung, in der man die Regeln der Bohoric-Grammatik beizubehalten versuchte; doch wurden die Abwei- chungen mehr als offensichtlich. Ein typisches Beispiel lieferte diesbezüglich J, Svetokrieki, der trotz seiner Anerkennung dieser Grundsätze auf einer einzigen Seite seines Buches bei der Wiederga- be von spirantischen Lauten ca. vierzigmal von den Regeln abwich.
Diese sprachliche und orthographische Situation meisterte erst die katholische Übersetzung der Bibel (ab 1784).
Die Autoren, die am Übergang vom 17. zum 18. Jh. schrieben, wa- ren ־ außer Svetokrieki - sämtlich aus Ljubljana oder aus zentral gelegenen Orten (Schönleben, Rogerij, Basar, Hipolit). Als Schönte- ben das Lektionar vorbereitete, warf er Hren vor, das Kroatische nachzuahmen, und achtete darauf, in der Sprache des Zentraldialek- tes zu schreiben. In diesem sprachlichen Standard bemerkte er zwar zahlreiche deutsche Entlehnungen, doch "mangels eigener Ausdrücke war es passender solche anzuwenden, die schon im Gebrauch waren, als kroatische, die außerhalb der krainischen Denkungsart lagen.
Selten wird ein Laibacher das Wort jeser verstehen, das kroatisch die Zahl tausend bezeichnet,und verwendet lieber das dem Deutschen entlehnte taushent; dedizh, das die Bedeutung haeres hat, versteht
00047430
II
und mehr kamen neue sprachliche Erscheinungen zur Geltung, die den Abstand zwischen dem geschriebenen und dem gesprochenen Wort ver־
größerten• Daher erwachte bereits zu Anfang des 18• Jh• das Inter- esse für die Sprache, das sich in zwei neuen Ausgaben der Bohoric- Grammatik widerspiegelt: in Hipolita aus dem Jahre 1715 und in der verdeutschten Ausgabe der Klagenfurter Jesuiten aus dem Jahre 1758.
Das 18• Jh• stellte an das geschriebene Wort neue Anforderungen.
Neben der Verwendung in der Kirche und für die Kirche kam die Spra- che im öffentlichen Leben zur Geltung (Übersetzungen amtlicher Er-
lasse) und zu immer größerer Bedeutung auch in literarischen Berei- chen. Die Schreibkundigkeit hatte zugenommen, nicht nur im kraini- sehen Gebiet, sondern auch im Kärntner, im oststeirischen und im Murgebiet. Bei dieser Lage der Dinge hatte der von Truhar vorge- schlagene Typ der Schriftsprache nicht mehr die genügende Kohäsions- kraft. Vor allem bestand zu wenig Einigkeitsbewußtsein, es wurde ja nur durch das Lektionar in verschiedenen Ausgaben aufrecht erhalten.
Die verschiedenen slowenischen Länder reichten in mancherlei anders geartete Kulturgebiete hinein (Deutsche, Italiener, kaj-Kroaten, Ungarn), waren jedoch administrativ voneinander getrennt. Das Mur- gebiet gehörte sogar zu einer anderen politischen Macht. Die There- sianischen und Josephinischen Reformen verschafften eine gewisse Geltung auch der slowenischen Sprache, jede amtliche Schrift mußte aber in der betreffenden Landesmundart verfaßt sein. Daher erschie- nen einige Bücher (z.B. der Katechismus) in besonderen Ausgaben, verschieden je nach dem Gebiet. In Kärnten war die Tendenz zum Zen- trum etwas stärker, doch reichte die sprachliche Tradition nicht ins Murgebiet oder die Steiermark hinein, wo sich ein besonders starkes Landesbewußtsein entwickelt hatte.
Diese sprachlich zentrifugalen Tendenzen versuchte Marko Pohlin durch seine in deutscher Sprache verfaßte Kraineriaohe Grammatik
zu bewältigen, in der er die Tradition zu erneuern suchte und die Mundart der Ljubljaner gebildeten Bürgerkreise als Norm vorschlug.
Diese Grammatik schaffte ein System der slowenischen Schriftspra- che, das bis zur Mitte des 19. Jh. Geltung hatte, als neue Formen aufkamen, die sein Bild wesentlich vervollständigten. Dies gilt ins-
eben auch Widerstände erweckte.
Als erster meldete sich der ehemalige Mentor Pohlins, 2iga Popo- vie, mit dem Aufsatz Crisis über die kraynerische Grammatik des P, Marcus zu Wort. Obwohl die Schrift nicht erhalten blieb, dürfen wir aus dem Motto schließen, daß es sich nicht um eine Zurückweisung des Ganzen handelte, sondern um Modifikationen, über die wir nur Vermutungen anstellen können. In seiner Beurteilung nahm Popovic seine eigene Auffassung vom Studium der Sprache aus dem Munde des Volkes zum Ausgangspunkt, womit er Pohlins Grundsätze nicht billi- gen konnte. Gegen die "kraynerische" Exklusivität nahm auch der reisende Jesuitenprediger, der Kärntner Ozbald Gutsmann, Stellung.
Im Jahre 1770 erschien sein Buch der Gedanken über christliche Wahrheiten, worin er sich zum Grundsatz der sprachlichen Tradition und der Einheit der slowenischen Sprache bekannte (Dialectus et styli ratio in hoc opusculo usurpata talis estл quae non tantum a Vindie Carinthiacis, sed etiam a Styro-Vindis et Carniolis, uti ex- perientia ostendit, probe intelligitur). In seiner Grammatik Windi- sehe Sprachlehre (1777) versuchte er die Unterschiede zwischen der Tradition und den Neuerungen in Einklang zu bringen. Für Gutemanns Auffassung von der Schriftsprache als kulturellem Uberdialekt
spricht die kennzeichnende Bemerkung, daß sich der Prediger nicht zu sehr der dialektalen Ausdrucksweise bedienen dürfe, weil er hierdurch lächerlich erscheinen würde. Das zeigt, daß Gutsmann ge- паи wußte, was die Kultur der Schriftsprache bedeutet.
Aus diesem Grunde beharrte der Zois-Kreis praktisch bei der The- se, daß "Schriften im völkischen Sinne verfaßt und fürs Volk" sein müssen. Er beachtete das bestehende kulturelle Niveau, die Akzepta-
bilität, den Geschmack und das Interesse und stellte auf dieser Grundlage die Forderung auf, daß "die Saiten nicht zu straff ge- spannt werden dürfen" (Zois im Schreiben an Vodnik vom 1 .8.1793).
Drama wie Poesie hielten sich an diese Maxime und näherten sich der Alltagssprache. So kamen in Slowenien zur Jahrhundertwende vom 18.
zum 19. Jh. zwei Richtungen zur Geltung: die eine vornehmlich in der weltlichen Literatur, die andere, als Erbin der langjährigen
Entwicklung, insbesondere in der jansenistischen Bibelübersetzung.
Daunit waren der hohe und der mittlere Stil kenntlich gemacht, was
00047430
IV
erster die Intonation, d.h. die Toneme, beschrieb (vrät und vrät).
Dieser Gedanke fand besondere Beachtung in der deutschen Grammatik Kopitara, deren Grundsätze von der Erkenntnis des deutschen Einflus-
ses in der slowenischen Schreibweise ausgingen• Daraus folgte die Abwendung von allem Ortsgebundenen• In dieser Konzeption ist auch die Ursache für Kopitara polemische Ungeduld gegenüber Pohlin und dessen Auffassungen zu suchen. Bei zwei sich diametral widerspre- chenden Aspekten konnte es weder Einvernehmen noch Frieden geben, sondern nur Auseinandersetzungen, die selbst die Entwicklung voran- trieben. In der im Jahre 1809 (unter der Jahreszahl 1808) veröffent-
lichten Grammatik bearbeitete Kopitar insbesondere die Laut- und Formenlehre und führte darin einige Besonderheiten der bislang herrschenden Sprechgewohnheiten an (das breite e und о in langen Silben, für û und ej schlug er ô und e vor, den Endlaut и ersetzte er durch ot Unterscheidung der Halblaute, Berichtigung der Formen bratama, bratam usw.). Besondere Hervorhebung verdient Kopitare An- erkennung der neueren Vokalreduktion bis zur Stufe der Halblaute
(kurzbetontes oder unbetontes и und г sprach er als э aus, so wie die alten Halbvokale)• Offensichtlich handelt es sich also um eine Annäherung zwischen protestantischer Schreibweise und moderner
Sprache; darin liegt die sprachwissenschaftliche Bedeutung von Kopi- tara Grammatik in kulturhistorischer Hinsicht. Die phonetische Seite von Kopitara Grammatik Übernahmen in Krain Franc Metelkoß in der
Steiermark Peter Danjko. Die Werke beider Sprachforscher waren sehr lehrreich, praktisch und wissenschaftlich zuverlässig• Mit ihnen machte die slowenische Sprache Fortschritte in der Befolgung gramma- tischer Regeln und in der Reinheit der Sprache• Diesen Prozeß be- gleitete die literarische Praxis von 11Kulturarbeitern" der janeeni- atiachen Richtung, die sich auf belehrende und theologische Schrif- ten einstellten• Kopitara Argumente waren fruchtbringend und eine Aufforderung zur positiven oder negativen Stellungnahme.
Ähnliche und noch schärfere Reibungen verursachte auch die Pro- blematik der Schrift• Schon Pohlin handelte nach dem Grundsatz einer möglichst großen Übereinstimmung zwischen dem geschriebenen und dem
gesprochenen Wort. Im Ggs. zu Bohoric forderte er neue Schriftzei-
O, Gutemann in seinen bereits erwähnten Christlichen Wahrheiten die von der Krainerischen Grammatik vorgeschlagene Schreibweise zurück.
In einem besonderen Nachtrag (Anmerkungen über die windische und krainerische Rechtschreibung) lieferte er Beweise für die Sinnlosig- keit der neuen Schreibweise und entschied sich für die alte Ortho- graphie nach Bohoric*
Diese Kontroverse aus dem Jahre 1770 zeigt, worin die Probleme der damaligen Graphie lagen. Eine Aufzählung der slowenischen Phone- me zeigte, daß ihrer mehr waren als es lateinische Phoneme gab
(Affrikaten, e- und o-Laute, mehrere I-Arten). Ein anderes Problem war prinzipieller Natur: soll jedes Phonem ein besonderes graphi- sches Zeichen haben? So verfuhr auch die einstige kyrillische Schrift, die als Argument oder Anregung von Popovic, Gutsmann und besonders von Kopitar angeführt wurde.
Um das Jahr 1815 befaßte sich der Unterkrainer Metelko mit einer diesbezüglichen Reform, die jedoch erst zehn Jahre später (182 5) in seiner Grammatik erschien. Darin kamen insgesamt zwanzig neue Buch- staben vor (für die Laute h, z, c, s, z, с, e- und 0־Laute, für den Halbvokal, für lj, nj und 55). Im Jahre 1824 wurde in ähnlicher Weise das Alphabet durch P. Danjko in der Steiermark vervollstän- digt, wobei die Schreibweise nach Bohoric auf Grundlage der kyrilli-
sehen Schrift umgearbeitet war, mit Zusatz des Buchstabens у für den ostslowenischen ü-Laut. Metelko und Danjko konnten Anhänger gewinnen.
Besonders letzterer war ein fruchtbarer Schriftsteller und Pädagoge (Alphabet, Katechismus, biblische Geschichten, Kirchen-Gesangbuch, religiöse Schriften, fachliche Lehrbücher usw.). Er erkannte sehr gut, daß seine Orthographie am ehesten dann angenommen werde, wenn in ihr die wichtigste Literatur im Druck erscheine. Als es ihm ge- lang, die Regierung dazu zu bewegen, alle Schulbücher in der neuen Orthographie zu verfassen, veröffentlichte er zwischen 1824 und
1831 alles, was man zu diesem Gebiet rechnen konnte. Anerkennung, die er überall erntete, gab ihm mehr Anregung: J*A* Zupancic nannte das Alphabet von Danjko einen "Triumph unserer Orthographie", Kopi- tar "mangelfrei" und Dobrovsky "gut verfaßt". Danjko erwarb Anhänger auch unter oststeierischen Schriftstellern, die ihre Schriften in
00047430
VI
Dan j k o. Außer von Metelko selbst kamen sie von seinen nächsten Freunden: Janez Zalokav (5 Bücher), Blaz Potocnik (1 Buch), Franc Jelovsek, Jozef Burger (4 eigene und 2 umgearbeitete Bücher) und Urban J e r i n.
Neben der Schreibweise nach Danjko und Metelko war noch immer diejenige nach Bohoric in Anwendung. Die Vision von Kopitar9 ein einheitliches Alphabet betreffend, das alle Slaven einigen sollte, zerbrach schon in Slowenien durch das gleichzeitige Bestehen von drei Schreibweisen (falls wir das Murgebiet unbeachtet lassen, das bei der ungarischen Schreibweise geblieben war). Hier und da wurde eine Stimme laut, die eine vierte Schreibweise anbot ־ die tsche- chische. Der orthographische Separatismus führte auch zur Uneinig- keit unter den Slowenen, was Widerstand auslösen mußte.
Die Auffassung von der Sprache als dem integrierenden Faktor der nationalen Kultur sprach im Jahre 1838 Anton Murko aus. Bevor das aber verwirklicht werden konnte, mußte der Eigensinn bewältigt werden, der an die Oberfläche gekommen war und den wir in der slo- wenischen Literaturgeschichte unter dem Namen crkarska pravda ken- nen.
Im Mittelpunkt des wissenschaftlichen Interesses stand auch die Lexikographie. Pohlin hatte in seiner Grammatik von 1768 die Ausga- be eines Wörterbuches angekündigt, das herauszugeben ihm aber erst im Jahre 1781 gelang. In Kärnten veröffentlichte 0. Gutemann das Deutsch-Windische Wörterbuch (1789). Beide waren von kleinem Um- fang, da kaum jemand Umfangreicheres verlangte und weil man ein vollständiges Werk von Kumerdej erwartete. Dieser hatte sich näm- lieh bereits im Jahre 1779 im Programm seiner sprachwissenschaftli- chen Akademie so geäußert: "Wir wollen ein Wörterbuch, die Grundla- ge der Sprache, mit gemeinschaftlichen Kräften anfertigen." Gleich- zeitig forderte auch ein Mitarbeiter der Pieanice ein Wörterbuch. Lange hoffte Zoie auf Kumerdej urri Japelj, doch der erste verlor sich zu sehr im Ety- mologisieren und Grammatisieren (in zehn Jahren hatte er für das Wörterbuch kaum die Hälfte der Arbeit erledigt), während Japelj sich dem utopischen Wunschgedanken hingab, die österreichische Re-
Vili
hatte, daß trotz der Hilfe von zwölf Sammlern für das Wortmaterial die Arbeit liegen blieb. Die Sankt Urban-Akademie wollte den steie- rischen Sprachfond aufzeichnen. Es blieb jedoch bei nur einzelnen Sammlungen (G. Harman, M. Jakiin, 5. Modrinjak, I. Narat und J.
Smigoc)• Auf Kopitars Anregung begann die Societas slovenica von Primic mit Aufzeichnungen des Protestantismus für ein Wörterbuch, das "später an die Reihe kommen sollte." In der ersten Hälfte des
19. Jh. verblieb nur Metelko, der den Nachlaß von Vodnik in die Hand bekam, ihn aber 1848 unerweitert weitergab. Trotz zahlreicher Mitarbeiter und anstrengender Arbeit lieferte die Lexikographie nicht das Ergebnis, das man von ihr erwartete. Die Frage des slowe- nischen Wörterbuchs blieb so bis 1860 offen, als sie von Matej Ci- gale gelöst wurde.
Novi Sad, im Frühjahr 1981. J• Pogacnik
47430 IX
INHALT DICHTUNG
Anonymus: Roza zjutraj cvete ... 1
Anonymus: Storija о mladeniču ... 2
Matija Kastelec: Pozdravi te sv. Kristusove rane ... 13
Jožef Zizenčeli: Zaititno vosenje ... 14
Anonymus: Žalosno vidim grlici ... 16
Anonymus: Jest uboga, revna sruta ... 20
Francišek Mihael Paglovec: Druga pesem о ničevosti tega sveta . 21 Primož Lavrenčic: Od jezicnih grehov ... 25
Stefan Kūzmič: Zdaj počivajo lidje ... 27
Anonymus: Pesem od groze tega potresa inu p o t o p a ... 29
David Novak: Slovenska pesem ... 32
Jurij Japelj: Otročja postela na kmetih . . ... 34
Maksimilijan Redeskini: Od zalublene neveste B o ž j e ... 36
Maksimilijan Redeskini: О smrti ... 39
Miha Andreas: V e c e r n a ... 42
Miha Andreas: Praznost sveta ... 44
Andrej Suster-Drabosnjak: Ena nova pesem od napitah bratrov . . 46
Feliks Dev: Lev inu p o d g a n a ... 48
Feliks Dev: Pesm na enega domačega b o l t e k a ... 51
Feliks Dev: Občutenje tega srea nad pesmejo od L e n o r e ... 53
Feliks Dev: Amint na oci svoje E l m i r e ... 54
Feliks Dev: Zadovolne jetnik ... 56
Martin Kúrált:^Jutrejna pesem eniga Krajnskiga kmeta poletu . . 59
Žiga Zois: Efeska v d o v a ... . 61
Valentin Vodnik: Pesma na moje r o j a k e ... 66
Valentin Vodnik: Zadovolni Krajne ... 66
Valentin Vodnik: Vrsac ... 68
Valentin Vodnik: Star pevic ne boj se p e t i ... 69
Valentin Vodnik: Moj spominik ... 70
Urban Jarnik: Damon na M e l i t o ... 72
Urban Jarnik: Mina . . . . . ... 73
Urban Jarnik: Gromite gromaci ... 73
Urban Jarnik: Zvezdisce ... 75
Stefan Modrinjak: Popevka vu listu posiana ... 76
štefan Modrinjak: Elēģija ... 78
Štefan Modrinjak: Škorjanec in pevec ... 81
ERZÄHLUNG Janez Svetokriski: Pridiga ... 83
Janez Svetokriski: Anekdote ... 86
Rogerij (Mihael Kramar): Pripovedni odlomki ... 97
Jernej Basar: Pripovedni odlomki ... 101
Maksimilijan Redeskini: Spokorjenje ene imenitne gresnice . . 103
Valentin Vodnik: Zgodbe ... 105
DRAMA Romuald (Lovrenc Marusič): Iz Škofjeloskega pasijona ... 108
I — ,
5 ! r
I - *
J H « i l -
- 4 . 9
ד ■i
T
åJL VP I лЯм
г■-
ROŽA Z JU TE A J С VETE Roža z ju tr aj с vête, z n jo lip ô to vse rezveseli,
zvečer d o li jêm le, čez nuč se c ilú posuši;
ta kú vas tu d i sve jt siepi nu njega vesêle.
Anonim
00047430
STORI JA О M LA D E N IČ U , K I JE B IL PO D O BR O TI BLA 2EN E D EVIC E M A R IJE REŠEN H U D IC A
-2- Anonim
V u čite se, v e rn i lu d je , ka j se vám tu k a j zapo je
od M atere m ilo sti, koku je ona usm ilena, tu skaže pomuč nebesko
vsem grešnim gar zadosti.
Ta je d i vica M a rija , izvolena roža bož ja
nu M a ti Jezušova, ena k ra lic a angelska, k ir kačo tare paklensko,
duše к nébu peláva.
V š k o fiji tam leódiski b il je mogoč in u ž la h tn i
en vitéz, bogát silnu.
Po s v o ji sm rti zapusti
km etov, blaga, gradov v časti svojm u lu b im u sinu.
Ta je m lad, le jp , sam, edin b il, gosposku, vitešku ž iv il,
rad bojoval, tu m ira l,
s te jm svoje zadjal nu rezsul ta ku dolgu, de uboštvu zgul
pride, v nim je ré g ira i.
47430
O ndukaj b lizu p re b iva l en v ite š k i gospud, je stai
v é lik , v žla h tn im u stanu, tem u m ladenič vse preda, očetovu blagu čez da,
nič sebi ne zahrani.
K ad ar že vse je z g in ilu , svoje srce ga bolelu,
čudu, de n i on cagai, k ir je to svoje gospoštvu gnał nem arnu skuzi g rlu ,
svoj stan g rd u nemazai.
Ta m ladenič se pom isli, de je v ׳ ta k i re v i bolši
per neznanih p e tlá ti, te r b i šai v ’ d a ln je dežele od buštva ve like sile
kosca kru h a je ská ti.
Eniga osebénika
je jem él on le samiga,
ta je b il z g re h i um orjen, en c u p rn ik hudičovi,
m ladeniča nuč, dan lö v i, de je b il prego v o r jen.
Taku c u p rn ik g o vo ri:
*H očte le bogát b iti v i, gospud, bogaj te mene, ta p ra v i pot je s t vam povem, to črno kunšt je s t dobro vem,
de vas sreča zadene.
-3-
Gospodičič odgovori:
»To so m o ji b o ln i tu ri.
Rad b i te l bogát b iti, de b i le z Bogam to b ilu ,
k ir sem ubog, nim am nič celu, poštenu se ž iv iti.«
К njem u reče ta cu p m ik:
»Ne b o jté se v i, m la d i člo vik, to vas nim a grevati,
v en v ilik boršt še le -to noč poj devo vkup, vám bo pomuč:
Cudu bote bogati.«
K o ke r v boršt ona prideta, c u p rn ik z enim šepeta,
m ladenič na to vpraša:
»S kum govoriš?« On pa p ra vi:
»Ne vprašajte, m olčite v i, to n i otro čja paša!«
C u p rn ik druguč šepeta, gospodič zupet vpraša,
s kum b i on saj govoril.
»De veste, s samim zludjom za vas je st tu k a j govorim ,
blagu nam bode stu ril.«
M ladenič ta se prestraši, c u p rn ik reče v tim časi
h paklenskim u hudiču:
»Gospud m oj, je st vám perpelam , eniga viteza izdam
koker enim u tiču .
047430
Jest vas prosim ta ku lepu, pomagaj te njem u к blagu
na njega stan ta р гѵ і, saj im ate dosti blaga,
nigdar vám ne zm anka tega, pom agajte v t i revi!«
Taku hudič òdgovori:
»Ce le m ojo volo s tu ri, se m i hoče podati, sveto T ro jic o zataj i,
čez vso žlahto boi obstoji, je st m u dam m nogi zlati.«
M ladenič odreče h tem u:
»Jest ga n ik u li več na dem.«
C u p m ik nato p ra v i:
»Z ano samo besedico je djanu, ta ku nam srečo
hudič, m oj gospud, stavi.
Recite, ja ! Se ne b o jim , Boga v nebesih zatajim .«
M ladenič lo tra buga,
svojm u se odpove S tva m iku te r se podá sovražniku.
Saj blagu je nadluga.
N atu satan odgovori:
»Prav je ; vsaj enu še m udi, de bo naredba cela:
za tá ji še M ater bož jo, k ir grešnikom d rž i roko,
v m ilo s ti к S inu pela!«
־ 5
־
Cup ra r m ladeniču reče:
»K aj vas ta beseda peče?
T u v i ra d i s tu rite !
Ste le -to vekši s tu rili, Boga svojga z a ta jili,
še M ater zataj ite!«
Tedaj m ladenič go v o ri:
»M eni je n u ja v t i u ri, M a ti bož ja pomagaj!«
Z a vp ije glasnu: »Jest ne dem, M a rij i se ne odpovem
dones naprej nu sadaj!
Pre j den to hočo s tu riti, ra j hočo ubožec b iti
vse m oje d n i na sveti!«
V t i o b lu b i je on obstai,
s cup rnikom iz boršta vun šai, denarjev n i ka j šteti.
A m pak božje zataj an je,
vest nega grize pred nu prej, n i eniga po koja.
Pred eno cerkov prideta, tis to odprto najdeta,
svetla zar g o ri sha ja.
Ta gospodičič noter gre, cup ra r nu kön zunaj stoję.
K a j se je pak zgudilu?
Joka nu stoka v e liku , srce m u je s iln u težku,
de je Boga u ta jilu .
Pred a lta r ja m na obraz pade, z mnogo solzo iše gnade,
re va mu je ve lika . K lič e : *M a rija d i vie a,
vseh grešnikov pomočnica, poglej tvo jg a b o ln ika !
K oku bom jest, božec, obstal, na sodni dan odgovor dal,
k ir sem Boga zataj il?
О M a ti m ilo sti, p rid i, z m ilo stjo še mene v id i,
hudič b i sicer la ja l!«
D i vica M a rija sedi na a lta rj i, Dete d rži
v svojim d iv ič n im k r ili;
pred n im m ladenič tam Ieži, vp ije , le za gnado je či,
de glas po c e rk v i s ili.
Z bož jo volo se perm eri, m ladeničov kupec v c e rk v i
njega v id il le ža ti;
ta vus jo k on sam zasliši, za en steber se on teši,
konca želi čakati.
M ladenič žalostnu Ieži, svoje srce к Bogu drži, ne smej jem enováti, zatu k ir ga je z a ta jil, h kači paklenski se zavil,
kliče na bož jo M ater.
»Sveta m a ti, roko podaj, še e n kra t m eni pomagaj
Jezusu v m ilo st p riti, jest, ubogi grešnik cago vi, te prosim , me ne odstavi,
daj večni s m rti u iti!«
N u ka j se za čudu sturi?
M a ri je p ild prego v o ri к Jezusu m ilo s tiv u :
»О D ejte božje nu mojé, zaslišaj m atere svojé,
k a r prosi lubeznivu!«
Jezus ta se proč obrne, ne da besede obene.
M a rija druguč prosi:
»Moj S in, odpusti grešniku, k ir je zapelan gar težku,
pokoro on zdaj nosi!«
N atu Jezus odgovori к s v o ji p re lu b i M a te ri
in u se к n ji obrne:
»Koku se m orem u s m iliti, k ir se n i bal zataj it i
m ojga svetiga jeména?«
K a j se zgodi? P ild M a rije posadi to D ejte svoje
na a lta r in u vstane, de sta v id ila čudeštva vitéz, m ladenič, obedva,
en vud se jim ne gane.
47430 י
К Jezušu к nogani M a rija pade in u jih obkuša,
še tre tje č m ilu prosi:
»0 t i studenic m ilo s ti, k ir teče sim od večnosti,
pogledaj m oje p rs i!
U sm ili se čez hlapca mojga, tega grešnika uboziga,
de bo ž iv v tem jem éni;
še tv o ji lu b i M a teri, to prošnjo d o li ne ud a ri,
ta g re jh pregledaj meni!«
K oker ta beseda m ine, Jezus M ater g o ri vzdigne,
še z ročicam i objem le, rekoč: »0 M a ti pohlevna, к eni к г a lj évi izvolena
nebes in u te zemle!
Tebe ne vem preslušati, grešniku rad hočem d a ti
m ilost v tv o jim jem éni, de bode živ nu greha prost, saj človeško p ra v znam slabust,
večnu pak služi meni.«
Taku ta m ladenič vstane, oči briše vse zjokane,
vunkaj gredé iz сегкѵе žalosten zavola greha, vesel vus zavol odpustka,
besede kolca redke.
־
9
-
Ta d ru g i vité z pak naprej za stebrom s k ri va j za nim gre;
k a r je sliša l nu v id il, prem išla te r se čuduje v e lik e m ilo s ti bož je,
te je on ’z srca h v a lil.
M ladeniča lepu prim e, lubeznivu izprašuje,
koku b i m u ho d ilu , de so oči zjokane.
On p ra v i: »Pride od glave, m eni je b ritk u bilu.«
V itéz s ta ri odgovori:
»M eni se pak drugači zdi, sam Bug m i je rezodil, sem v id il, sliša l vse reči, to m oje sree omeči,
k ir v c e rk v i sem prebival.
D o kle r je Bug nas g o ri vzel, v M aternu k r ilu spet preje l,
hočem enu s tu riti:
eno hčer• im am prelepo, žlahtno, češēno, bogato, vam jo hočem o b lu b iti.
Z n jo red vaše m nogu blagú m eni predanu gospostvu,
к tem u po s m rti m o ji bote en erb, m ojga blaga, k a r im am , bom jem él, vsiga,
de bomo vselej svoji.
Če hočte m oje dej te vzet nu vse blagu zraven jem ét,
za n je prosite mene, ta ku bode Jezus per nas in u M a rija vsaki čas,
de sve ti zakon skiene. « M ladenič poklekne do li, Boga, božju M ater h v a li
za dar, ta k u veselje.
»Ce m i hčer hočte svojo dat, vaš sin nu zet je st bom rad,
к p rič i je Bug te vóle.«
T aku vité z m ladeniča damú v svoj grad perpela,
s voje dete m u daj a, povabi prežlahtne gosti, zéto nu hče ri zadosti,
častno hohcet nareja.
V božj im strahu prebivata, p re lu b ih o tro k uživata,
p o tie r star oča om rje, jim vse svoje zasvesti, gradi, gospostva zapusti,
Bug je tu d i p o trja .
Ta pej sen ta nas p ra v vu či od M atere vse m ilo sti,
prave svete k ra lj éve, rože M a ri je d i vice, koku prem aga hudiče,
grešnike pela ,z reve.
-11-
K ir k ú li sta vi vupanje
za Bogam v sveto m ilo st nje, n ik d a r ne bo zapušen.
Na sveti, v s m rti tanka je pom uči bode č u til nje,
si bodi od vraga skušen.
Jezus, te b i hvala večna, tu d i M a rij i bo dana
po t i sve ti T ró j ici,
ta nam pomagaj vekom aj h ó d it do praviga doma,
p ra v i pot к večni lu č i!
Jezusu, večni ris n ic i, še hvala sveti T ro jic i
nu M a te ri d i v ic i;
ta pomagaj p rov žive ti, po b o žjih poteh h o d iti,
sveti ra j zadobiti! Amen.
M a tija Kastelec
PO ZD R AVI TE SV. KR ISTU SO VE RANE Češčena si, desna roka
Jezusa, m ojga stva rn ika , n e m ilu ran jena z žiblām ; daj m i p r iti na desno stra n ! Češčena si, roka leva,
koku zlu rana v te b i zeva;
ne daj nam večne reve, prosim o m i, o tro ci Eve.
Sveta rana desne nogé, к а к pôtak od tebe gre!
Češčena bodi vekom aj, daj nam ta sveti ra j!
Sveta rana leve nogé, sturjen a za nas, grešnike;
češčena bodi, nas bra n i, pelaj h p ra vim u stani!
Češčena si, stran ubodena, ,z tebe teče k r i rum ena;
speri naše grehe grdé, de grem o v večnu veseljé!
О svete pet rane bož je, naših dušic a rcn ije ; v m ilo s ti se skažite nam v s m rti in u na sodni dan!
Jožef Zizenčeli
Z A Š T IT N O VOŠEJNE TE K R A JN S K E DEŽELE K ’ L E -T È M VSEH H V A L E VREDNEM B U K V A M
K R A JN S K IG A POPISV A JN A
V IS O K U Ż L A H T N U R O JE N IG A GOSPUDA J A N E Z A B A J K O R T A V A L V A S O R J A , FR A JE R JA IZ M U D JE IN U ZA V R H A , GOSPUDA
V BOGENSPERKO IN U V LJEH TEN BER KO , V D O LEJN SKEM K R A JE TE K R A JN S K E DEŽELE
PEŠICESKEG A K A P IT A N A IN U TO VARSA EN G ELESKEG A K R A J L A TO VAR STVA
Je peršev e n kra t taiste dan, s tu lik e m prošnam perpelan.
О srečne dan, о srečna luč, katera im aš to k ve liko muč, de te bukve perpelaš,
nem to pravo lu č podaš!
V i, bukve, tu d i srečne ste,
» zakaj v i mene razsvetlite
in u strtè , de m oje im e cev svet celo dobru ve.
K o ke r to sonce z ju trn u lepše stane in u m ladu, neč m u ne m ore škodvati,
oku je lih m oglu p e rb iv a ti za m u r jam , deleč pokopano
in u s tem nicam obdano:
v g lih e viže je s t gore grem, lepu s v e titi perčnem.
О srečne dan, к mene rezsvetiš, m oje tem nice pogebiš!
V i, bukve, pomágaste in u pomoč perdáste skuzi večēniga gospuda
V alvasorja, k ir da, de je s t ta v é lik svet
re zsve titi m orem začet.
V i mene močnu h va líte,
m oj glas povsod r ez tre s i te!
K a te ri te hvale bode brav, te besede bode preb rav:
О srečna kra jn ska zem lja,
katera tu lik u hvale perjem la od svo jih senóv, kte re je zro d ila
in u ta ku vesoku večUa!
Srečna mate s takem sadú, k ir je perneslo tvo je te ļu ! Bukve, tedaj pojte,
na vsem svetu stoj te!
Po vseh deželah le tite in u m oj о čast donesite!
־ 15
־
00047430
ŻAŁO SNO V ID IM G R L IC I. . . Žalosno v id im g rlic o
p ijo č m i m otno vodico, potlam jo v id im sedečo na suhom d re vci vrhonci.
D aj kom u b i se ne sm iluval, kako je tužno sedila,
p e ro ti beše spustila, glavo к zem li nakłoniła.
Sto si ga hočem jaz reči, ako te zgubim v nesreči, n ig d a r ne bom veseleči nego tem bole tužeči.
Ravno к а к ona grlica , to ž il se bodem od srea, ako te zgubim , rožica,
v zlo j v o li bodem do konca.
Toži mene lice m oje gledajoč tužno g rlico , od velikoga dreselja spuščajoč svojo dušieo.
G lih kako ona g rlic a poleva suzami mā lica, gleda joč na te g rlica , sm ilena m oja ptičica.
-16-
Anonim
Vnogo sem sveta ja z h o d il i vnoge gospe sem v id il, a li nesem takve v id il, kő b i ta k lu b il к а к tebe.
M išle n ja tv ég a jaz ne znam, ka j m isliá mene tužnoga.
Veselo vsigdan p re b iva j, kako papinga popevaj.
Z la ti m oj d ra g i prstanec, m o jo j m ladosti tu ž n i venčec, prosim te za Boga, mladenec, v č in i m išlenjo mēmu konec.
Junak, о m oj tu žn i venčec, d iv o jk i z la ti prstanec,
ka j sem zgu bił g rlico , sm ileno m ojo d ivo jko .
T i si zmed z rožic zebrana, s čistom koronom koronjena, još roža nesi vtrgana,
m em i srcu za ju tra [ra ]na.
P odigni к m eni glavo svô, naj spuščam m ojo dušico, da naj к jedno prem inem s tom m ojom tužnom grlicom . Koga tu [g u ]jo č v noči, vu dne, к а к tu ž n i car v u te rm ic i,
к m eni se, luba, o b rn i i zm oči suzami prsi.
־
17
-
P rosim te vezdaj za Boga, ne tu ž i mene, grlica,
o d vrzi ta žalost svojo i p rim i veselje к srcu.
A r hočeā n a jti luboga, ne to ži т е š n jim , grlica, k i te hoče razveseliti, to tv o je srce z očima.
T ak hočeš b iti vesela, g lih к а к si godi płakała, oh, tužna m oja g rlic a i mêga srca luba mâ.
Veselim glasom boS pela, g lih к а к si godi plakala, ne tu ž i me več za Boga, oh, tužna m oja grlica.
N iš ta r je vsa tv o ja tuga, lis to r si zm isli za Boga, v e lik a luba od srca, oh, tužna m oja ptičica.
A r ona za to ne mara, nego tem bole plakala, suzami sebe sm ivala i te lo svoje trgala.
Zatem je vre dokončala i dušo svojo spustila od velikoga dreselja, oh, tužna m oja grlica.
Vezdaj m i z Bogom ostani, z mene se nigdar ne spozabi, mene vsigdar na pam eti m ej, kako papinga popeva[j].
Bog t i daj žitek vekivečni, da mene za tobom vzeme, da te ne bom nasleduval, tvojega tužnoga žitka.
-19-
00047430
־ 2 0
־
JEST UBO G A, R E V N A SRUTA Jest uboga, revna sruta, adšla je m eni dobruta,
k ir sem se s pam etjo skregala, lu b im o prstan nazaj dala.
M aje lube m ate in u b ra t sture m eni same spat, če bo to dolge trpelo , srce bo te-iste klelo.
U n i črne ta t na h rib o pošilo dostekrat po vino, gore no d o li po hiže hode dobro p ije , je, m olo mole.
M eni jè je t zdej služite, k ir moža na smem űzeti, ka j te pravem , m oj lu b i bode t i m oj, n ik a r en druge.
Anonim
F rančišek M ihael Paglovec
DRUG A PESEM О N IC E V O S TI ׳TEGA SVETA
Astraea
A straea naznánu vprašanje im a;
c a rtlív ic , govôri, naj and v e rt se da:
K a ku se t i vupaš v nebesa ite , cesta je navam a, v ra ta so tesné?
Epicurus
V
nebesa Gospud n je druge bo d ja l, je s t m eni nebesa na zem li sim zbral, v teh isteh je s t žihe r prestranu živim , zagvišan v A braham ovim k r ilu sidim .Astraea
O dgovor prežalosten se nam godi, d o kle r nam oben obstoječ k re j n i.
Nebu je odprtu, povej m i, h čemu?
De b i se p o flis a l nu vo jsku va l za tu.
Dives
Potreba ka j m eni je božjeh nebes?
Vesêla na zem li je st uživam vse čez, bel koke r v nebesih se lastne svetlu v teh s k rin ja h denarje, srebru nu zlatu.
Astraea
K a j m isliš, о duša, de ta k u živiš, v nebesa na zm isliš, pregrešnu sturiš, brez kluča, k ir je 'z trp le n ja stu rje n , nobeden na bo v nebesa pušen.
Aleksander ta velïki
Z id ta ku močan na sveti n i b il, de b i ga z vôjsko je st končal na b il, zdej k ir b i gdu m eni nebesa zaprl, če niso odprte, bom tis te pred rl.
Astraea
V e lik a h nebesam potrebna je muč, obeden teh is tih ne premaga, rekoč, ampak k ir prem aga sam sebe poprej, le -ta bo dosegel izvo le n i kre j.
Machiavelus
Povsod, k ir sem h o d il v gosposkih gradeh, vsih sem b il povišan nu hvalen ričeh,
nebu mene, ménem, iz svojo družbo od večniga tro n a za vrg lu ne bo.
Astraea
V e lik u š tém án je, gesposke slu ib é m a jh in u p la č ilu v nebesih dobé, za krú lo ve , za uboge je prov, za lačne, za žene izvo le n i stov.
Orpheus
M ūzika v nebesih je cartan, lep glas, sree m i prevzam e človeški vsak čas, z m uziko prem agai sim boršte, polé, k ra j lest vo nebešku bo h lonu т о jé.
Astraea
Pozemelska viža, ta posvetni glas
h pesmam se na g lih a m h nebeškim z’ en las če lih je poslušat na zem li sladak,
na k o ri na bode nebeškim le־ tak.
047430
Cicero ta zgovom i
Zgovom a beseda, m oj je z ik tekoč potrebnim je dal sroticam pom o(, vsih sro tic nu vdov je s t oča sem b il, skuz to sim ja nebesa dobił.
Astraea
S rotic nu vdov si 6ča t i b il, za posvetnu si vse le -to s tu ril, de se b il spom nil, posvetnu p u s til, dobiček b i si b il nebeški d o b il.
Croesus ta bogati
Veseliga k ra ja nu špasa na znam, k a te ri z v e lik im n i blagam obdan, te r ravnu zdej m eni na bodo doSli t i Saci nebeški, kam bodo pršli?
I
Astraea
Nebeško stezo, kam ela, na znaš, to cesto paklensko brez lu č i poznaš, gvant, skrin je , štim anje nu drugu blagú vse praznu v nebesih bo in u golú.
Galenus areat
K a j tu ke j sto jim nu gledam nebu?
Gdu vra ta zap re ti podstopil se bo?
V e lik u sim tavžent o z ra v il lu d i, saj taka dobruta nebesa dobi.
Astraea
Dobiček je m ejhen — ka j ta ku se zdiš? — sam sebe ozravi, n a rb u lje sturiš,
vročine v nebesih nu m rzlice n i, k jè arcate p r iti se m alu zgodi.
־
23
-
Plato, Aristoteles, Diogenes
P ohištvo zlatú, zveličana stran, katero doseči nam šenkaj Bug sam, m i smo trp e li mraz, vročino hudo,
le -tu nam h nebesam pomagalu bo.
Astraea
T rp e li ste dosti za posvetni dom, zato ste dosegli pozemelski lon, Bug v ra ta zapreti zašafuje sam,
prepoznu sem pridete, je st vas na znam.
№ 047430
P rim ož Lavrenčič
OD JEZ1CNIH GREHOV A h vselej, vselej nasrečni si b iv ti, je z ik človeski!
V velike škode p á div si nu štrafenge p re je v si ti, k ir vzdig niv si se čez Boga, sam čez sebe nu bližniga.
K ader strašnu si p re klin a v, kader šentvav si nu plentvav, kader g o lfiv u preda ja v,
kader fovš pričo si dájav, kader si se perdušavav nu k riv ič n u persegavav, kader si druge opravlav, velke laži doprnašav, kader si t i ta ku grešiv, k i si t i s to jm i m is li biv?
Ce pokuro s tr iti nočeš, kam po srn rti to ji pojdeš?
Ce so la ži to je b ile
to jm u b ližn im u škodlive, večna sm rt bo čezte peršla nu ta te bo v paku vrg la . Fovš priča, boš zavržana, s ketnam i boš povezana.
־
25
-
Ce t i k r i vu perseguj eš nu če se t i perdušuješ, če t i tu k a j p re klin u je š, če se t i vsem hudem zdaješ, tam kej boš t i z zobm i škripav, vm ej hudičam i prebivav.
č e t i lu d i zdej opravleš, če jem čast zdej t i odjemleS, če t i tu d i m rtve glodaš, če duhovne t i zdej tadlaš, če z jezikam vse t i sekaš, za p la č ilu k a j t i čakaš?
Te bodo kehe paklenske pékle za to je pregrehe:
k le v nu g rizu boš sam sebe, ta m ka j trp o v boš na cente, kader bode m a rtra to ja v p a k li prez konca nu kra ja . C lovk, d rž i je z ik za zobmi, de se ta ku te na zgodi:
de v paklenske m a rtre strašne je z ik grešni te na pahne.
Tedej se p ro v spokori zdej, de p o tie r prideš v sveti re j!
-26-
47430
■י
-27-
Z D A J PO C IVAJO L ID J E . . . Z daj počivajo lid jé,
drevje, s tv a ri i polé;
več ete sve jt že spi.
A li v i, me kotrige , v sebi p rim išla va jte , кои se s tv o rite li v id i.
Oh, svetlo sunce, kama?
Nouč te je odegnala?
Gde so tv o ji tra k i?
Id i si: d riig o sunce, m oj Jezuš, g o ri zide
s svo jim darom v m ojem srei.
Ete den se je spuno, zvejzde se že b liš č ijo na m o u d ri nebesaj.
Takãi jaz ravno bodem, gda s svej ta vö odidem к te b i, oh Jezuš, pomagaj ! T ej lo na span jé h iti,
gva nt d o li s sebe slači, ke jp te m rte ln o sti:
ta k d o li vržem toga, K ris tu š m i da drügoga, süknjo, žite k vekivečni.
Stefan K ūzm ič
Roké, nogé i gláva, ra d ü je se pam et ma, kaj sem delo skončao.
Veseli se takajše sree, Boug je tve grejhe daleč od tebe odvrgao.
Idte, trü d n e kotrige , idte, d o li si ležte, želejte postelo.
P rid e vre j me i vöra, gda bode vam postela
v zem li, v štero vas denejo.
Snene oči d re j m ie j о, preci se vkü p zaprejo;
ka pa te j 10, dūša,
gde boude? V u miloščo tve obram be vzem i jo, oh va riva č Izraela.
R azprestri vö p e ro u ti i p o k ri sina ž n jim i, Jezuš, m oja radost!
C i me šče vrag p o žre jti, daj angjelom spe jvati:
toga se ne te k n i žalost.
Tak i vas, m oje drage, vu sne delo nikakše naj ne razdreseli.
D aj vam Boug vsejm dobro nouč, к postelam angjelsko mouč;
ona naj vas verno straži!
047430
PESEM OD GROZĘ TEG A POTRESA IN U РОТОРА K a j z en strah cev s v e jt prehaje,
kader se Bug rezsrdi, svoje štrā fin g e ven daje,
z nam i ra j tengo d rž i;
našo pregreho Straf и je, ta človek ра к ne spozna, к p o ku ri nas napeluje,
tu d i eden odlog da.
V zdigni se, je kle n u sree, k ir se zemla vzdiguje, spusti žalost v tvo je prse,
spoznaj, kd u gospóduje!
Préd si vzem i pobulšanje, dokler u ra je nu čas;
vid iš božje m ašuvānje,
koku Bug zna ukončat nas.
Pogledajte Lisabona,
m ejstu, k ir m u g lih a ni, sejéranu s kra lo vo krono,
sedaj pak posutu Ieži.
Taku zna Bug o b jiska ti,
kd u r pred greham ne beži, kd u r noče nega spoznati,
vselej pregrešnu ž iv i.
-29-
Anonim
G radi, hiše in zido vi so se tam podsipali, tu rn i nu pólóst k ra ló v i
so se z grublam zg lih a li.
K a j z en stra h nu trepetanje je tam kej v id e t blu ,
ka j z en jo k nu klaguvanje se je ta m ka j sliSalu!
K a r ta zem la n i požrla, se je z ognam srečalu, k te ra hiša se n i podrla,
je z vetram ferderbanu;
tu d i m o rje grozov itn u , od ve tra persilenu, je p o tópilo s rd itu
v e lk u hiš neusm ilenu.
Veselé pršone, zdrave, so podsute s to zemló, gospudi nu žlahtne fra ve
pod к amen ja m konc jem ló;
tem bogatmo blágu, z lá ti n i m ogio pom ágati, vsak je mogov leben dati,
v s v o ji k r v i kópati.
O tra k na m atrneh prseh je n m a ti z otrokam vred so o b č u tli m a rtro v srceh,
m o g li groznu vku p e j um ret;
ogen, ve te r nu nesreče,
strah nu žalost v vsih k o tih : to Lisabona razmeče
po vsih straneh nu p la tih .
-30-
T u ka j oča svoje dej te v id i v k r v i p la v a ti, tam kaj gospa svoje dekle
s liá i v ogni ja m ra ti;
кгѵа ѵо pečeni lu d je ta m ka j na kupeh leže, k te r pred ojgnam u iti očjo,
t i se pak v m o rju utope.
G le jte , ko ku Bug m ogočni velke gore poniża,
nu de so lih tu rn i m očni, к te m i prahu pergliha.
O s rd iti K ra l nebeški, m i spoznamo tv o jo muč.
Zanesi duši človeški, podaj n je to večno lu č!
-31-
00047430
D avid Novak
S LO V E N S K A PESEM
Poslünte da esi prosim vás gospoda ka bom vám jas pravo od toga národa, Steri v z im i v h iž i p r peči se gloda, á r ga mras m entüje od vsakoga hoda.
V zim enskom vre im e n i páver si zgučava, od s v o jih s ta riših on prpovidáva,
med gjest já rn i s id i ne b o li ga già va, ino ta k zdrem lenjom on strake odáva.
Т а к p ra v i meo sem jaus je d rn u mamicu, a li m rla m i je mám za njo u K a ticu ,
vzeo sam si s tré lic u žnjouv sam bujou ftic u , mama so skü a li p rav dobru župicu.
N ejde on vö rte m i več na n jiv e s plügom , ka b i se obračao svojim friš k im cügom, lik i v ie ti goni eden p ri ton drügom ,
ča, sarvaš, hajs redža, ž iile dráple strügom . Кае pa m oj oča delau v Sent G othardi, dare je meo pune f se f p lu n d re to k va rd i, nosou je o k o u lik tam otec na dárdi, tö rö k baše glávo novce v Salavardi.
Te je dobre b ilo u na svéti žive ti, mogou je te č lo v ik dosta pénes m eti, nei je meo n e vo u li n i vzim i n i v ie ti,
v bibor, vbárSonski gvant mogóu je odeti.
־ 32
־
47430
- 3 3 -
Meo je m oj s ta ri ded p ra v tūčnoga brava, ta k je b iu v e lik i, kako d iv g ja krava,
Sest centov je vágao meo je g je tra zdrava, dosta b ilo u dobra, a li zim a prava.
I zdaj ta k delàmo p ri ogni sidim o, к fašanki s p rá v la ti tü d i se h itim o , dosta gostuvanjao re d iti vidim o, i ta k célo zim o vesélo držim o.
OTROČJA PO STELA N A K M E T IH Ta deveti mesie teče,
k a r sim se oženil jest, ena nova skrb me peče:
žena hoče se razlest.
Ona je vže m eni rekla, de je babco čas najet, de se bode skoraj uległa:
zdaj bom mogel dnarce štet.
P rv ič m orem je st k u p iti k u r jih ja jc pehare tr i, d ru g ič m orem je st d o b iti
polhen k u rn je k kokuši.
T re tič m orem speč p u s titi na rm a jn pet a l šest pogač, to lk a jn v in a tu d k u p iti,
de bőm km a lu en berač.
K e j so cule in plenice, kej je zibel in povoj?
K e j so каре in tančice, kej je m ir in pokoj moj?
Zena zdaj le h u jš i stoka in u groznu v svitke gre, baba jo na p o stli žoka,
dékle sem te r k je lete.
K u m a j se bo ona u d rla , m orem vže po botre teč, baba bode zda jci cvrla ,
p ra ta se bo je la peč.
K a r bo m eni še ostai и, bo v b o trin ji g o ri šlu, k a j se bo kaplanu dalu, k a j še tu d i m ežnarju?
N ekaj bodo botre spile, kadar к ženi p rid e jo , nekaj bodo dekle zlile ,
kadar piskre u b ije jo . K e j je to, k a r bo potreba
noter v kopel babci dat?
K e j je to, k a r n i potreba in se vender m ore dat?
Z daj se eden tu k a j zgledaj, kaku enmu možu gre, če se ženska krošna spredaj
e n kra t na glu d o i podre.
־ 35
־
00047430
M a ksim ilija n Redeskini
OD Z A LU B LE N E NEVESTE BOŽJE K je je Jezus, m oje žele;
m oje vse zaupanje?
Z n jim je p re jš lu vse vesele nu m oje potroštanje.
Jest ga čem flis k is k a ti to k dolgu, de ga dobim , nu ga čem močnu držati, de njega več na zgubim . T u ke j v žalosti prebivam , m oje sree se to p i
nu solze zabstojn prelivam , ke taistga z n a jti n i,
k ’tirg a m oje zvestu sree več k ’samo sebi lu b i
nu s plem enam vse goreče tu d i u m re ti iz n jim želi Jest ga išem nu ga kličem po vsem m ej stu Jeruzalem .
A l, oh žalost, ga na slišem, k ’t ir ’ga v id it je st želim . O v i brezni nu globočine povejte m i, k je ga dobim?
О v i h rib i in u doline, de jte m i, k ’t i r ’ga lub im .
-36-
47430
V i jeruzalem ske hčire, je st vas m očnu zarotim , če ste m ojga lu b ’ga vid le ,
povejte m u, de к njem u h itim , de močnu к njem u zdihujem , od lubezne bolna ležim ,
od žaloste omagujem, ke njega to k zio želim . N ar tu lepše od te zemie je m oj Jezus nu njega čast, njega lepu o b ličje jem le vsi le p o ti to oblast.
On je rdeče nu bele kože, njega glava je ked zlatu, njega žna bli so koker rože nu per njem u je vse svētu.
Jezus, t i vesele m oje nu živle n je m ojga srca Oh, pokaž’ m i o b ličje tvo je na s k riv e j m i ga brez konca.
Od žaloste ja morem u m re ti, če me t i na zveseliš,
v b rid k u s ti se m orem u to p iti, če se m ' v id it na pustiš.
Oh, zdej sem Jezusa nešla, od vesela se na zavem, je st sem njega v id it želela, cel o b je t ga zupet smem.
Zdej sem s troštam nu z veselam čez nu čez napolnena,
st’r i l se je dost m ojem žēlam, z m ojem łubem sem sklenena.
-37-
M oje srce poskakuje, kadar začnem m is liti, k a j m en’ Jezus oblubuje, če ga na neham lu b iti.
En z la t prstan men’ obeta, čiste večne lubezne,
bom nevesta ne t ’ga svēta, am pak cele večnoste.
On bo tam kej mene kro n a i s krono te naum rječnoste nu bo mene tam polonal za v o i m oje zvestoste.
K je r je st njegova nevesta sem ga srčnu lu b iła ,
sem bla njem u vselej zvesta, njega sam’ga obj ela.
K je r ga v žalost״ nu v b ritk u s ti n isim lu b it je jn a la ,
tu d v veselu nu v sladkusti večnu ga bom uživala.
K ’t ir z n jim v žalosti prebiva, se bo tu d z n jim veselil,
k ’t ir grenkust zajn tu ke j uživa, bo sladkost tam kej dobił.
О S M R TI
Revnu človeško živle n je je en piš, k tir se km a l zgubi,
člov’k se vender zio zadene, noč nu dan za tu s k rb i;
v strahu, v tro š tu se vo jsku je , sreo vender zadost na s tri, k je r se sm rt skuz p e rb ližu je , ure ona na zam udi,
ure ona na zam udi.
C lov’k se sam živle n je m ire, s kra tke h le jt vso večnost s tri, se zanaša v trd n e v ire
na to svojo m iado k ri, njem u v srce to na pade, kaku ga sm rt p re m in i;
koker ta t živle n je ukrade, v kra tkm o časo ga um ori, v kra tkm o časo ga um ori.
О, kam je lepota zginla, k tir se je ta s v e jt ču d il, koker r oža je vsehnila, nje lep c ir je ves zb le d il, narbel с veste je želela, m rtv a v tru g e že Ieži, ta sm rt je n jo prehitela, zdej vsak od n je preč bejži, zdej vsak od n je preč bejži.
-39-
C lo v 'k se svoj žvot z gvantam cira, z zlatam , s srebram ga obloži,
vso lepoto n a jn nabira, na žlahtneh špižah ga drži.
Z n jim bo črve, kače spižal, oglodan bo do kosti;
kd u se bo na sve jt zagviSal, k je r n i stanovitnosti,
k je r n i stanovitnosti.
č lo v ’k le iše kra tkę čase, svojga srca rezlušenje, žlahtneh m u zik lepe glase, goden je, trobentanje;
oh, te glase ga b’do m in ili, к seb’ ga več na k lic a li, ampak zgonovi g la sili, m ilu ga o b jo ka li,
m ilu ga o b jo ka li.
S m rt bode s koso m ahnila, to posledne s trila bo,
te lo od duše ločila, v rg la v zem ljo to telo;
cel mogočneh se na šona, k t ir se v teh troneh časte, k ra li, cesarji padejo s troņa, krone, sceptre zapuste,
krone, sceptre zapuste.
О, kam so ta is ti p re jš li pred nakterm e tavžent le jt, v čm o zem i jo so njeh znesli, zap u stili so ta sve jt;
škrine, mošne so роІпШ , s ta k m i šacmi, de n i zreč, v večnost so se p re se lili, ka j so nesli s sabo preč, ka j so nesli s sabo preč?
B loger bod tem u človeku, k tir bo sve jtu slavo dal, koker pred to kačo te ka l, deleč preč od njega sta i;
svojo dušo bo obvarval pred večno navam astjo, Bug ga bo ob sm rte v a rv a l s svojo gnado, m ilo stjo , s svojo gnado, m ilo stjo . Za tu človek, t i sovraži g o lfi jo tega svejta,
koker zvest k ris tj an se skaži, lu b i samu tvo jg a Boga;
gledej, de te sm rt na prejde, brum nu ž iv i za naprę j,
de dušo perpravno najdę p rid ti srečno v svete re j, p rid ti srečno v svete re j.
-41-
v e Ce r n a
Sonce se ponižuje, noč tèm na p e rb ližu je
in ž n jo span je sladkó, in ž n jo spanje sladkó;
s to ri konc opravilam , d e li moč no vim dēlam ,
zatisne nam tru d n o oko, zatisne nam oko.
Na vēčer sprem iálujem , dobrote pregledujem ,
k i nam jih Bog deli, k i nam jih Bog de li.
N ja m ilo s ti deležni m u bódim o hvaležni,
hvaležnost on od nas želi, hvaležnost on želi.
Skoz n ja m i vse spoznamo, od n ja vse dobro ’mamo,
tu d te noči pokoj, tu d te noči pokoj.
On stúdenc vse dobrote, o b va m ik vsaké srote;
k é r sladkó spim , je v a rih m oj, ké r spim , je v a rih m oj.
