Daj mir, о Bug, krščenikom, vari nas pred vsem zlegom , saj nihče nej, kir bi za nas stai za tvojo cerkov vojskoval, tem uč ti sam, Bug m ogoči.
Kir vsim vernim svit, sree daš, s svetim D uhum regiraš,
daj nam zdaj vsim tudi tvojo muč, de te sp o z n a m o večno luč,
pred Turki nas Bug obari.
Mi sm o vsi kmalu grešili, s tem tvoj srd zaslužili, ti pak. Bug O ča milostivi, v ti lubezni Jezusovi
greh odpusti, srd pozabi.
Zatu te vsi zdaj prosim o, de vsi tudi b o d em o
reseni skuzi tvojo roko, tebi dali čast ter hvalo vselej ter vekom a. Am en.
(Та celi katehismus... inu pejsni, 1574)
00047293
J A N 2 S C H W E I G E R (ок. 1540— 1585)
ENA LEPA DUHOVNA PEJSEN
Hvala Bogu, moj čas je tu, da se imam ločiti
s tiga svita gori v nebu, tam vseh nadlug prost biti.
Zatu jest hočem pred smrtjo sturit d u h o v n o šaft m ojo v božjim imeni. A m en.
G osp u d s trobento pusledno vse mrtve bo spet budil, na sodni dan z glasno štimo, de se bo vsaki čudil.
On bo verne s svojo m očjo obdal z nebesko svetlostjo, jasna telesa sturil.
Natu bo sódba velika, h tej je vsakimu priti.
Od Sinu božjiga ima sodba rečena biti
čez bruitine, hude, čez vse glih.
Kristus se oblasti vernih.
neverne v pekel pahne.
casti, veselja zadosti, vekom a obaroval.
A m pák hudi, frdamani b o d o v pekli zlu martrani, kir neso prov verjeli.
Ker se takov vuk prov vuči ter svetih zakram entov ta pravi пас se prov drži, tu je prov božja cerkov.
Vselej trdnu o n a stoji, per Kristusu, svoji glavi, nikdar se proč ne loči.
Le-te cerkve sem jest en vud.
s slabostjo zdaj zlu obdan,
greh, smrt, vrag je meni zlu hud, ali viner ne cagam.
Oni meni vsaj ne škode, najsi se zlu čez me zlobe:
Kristus je nje premogel.
D e bi si lih hribi, doli p o v so d vsi vkupe padli, de je le Bug v nuji moji, de mi stoji na strani, —
taku mi vse po sreči gre, on me usliši prošnje mòje, d u šo m ojo ohrani.
Na le-ta trošt. srce moje, če lih zdaj moram umreti, postavi vupanje svoje.
Bug ne da mi konec vzeti, temuč smrt v leben obrne, kir je v nebi za vse verne od Kristusa perpravlen.
Oči moje vkup gredo zdaj, nebu se je odprlu,
moja duša gre noter fraj, telu bo tukaj umrlu.
Jezu, vzemi v roko tvojo to ub ogo dušico m ojo, katero si odrešil.
O G ospu d Bug, ti stvarnik naš, kir si nas vse odrešil,
Ti sam vse naše nuje znaš inu si nas posvetil;
kedar pride pusledni čas, vzemi ti tjakaj v nebu nas, v ta večni leben. A m en.
(Ta celi katehismus. 1584)
ENA SRČNA MOLITOV ZUPER TÜ RKE
O G o sp u d Bug, ti Oča naš, kir sam vse naše nuje znaš, zvestu nam zdaj pomagaj inu Turka nevernika.
Tvoje cerkve sovražnika, s T vojo roko obladaj!
Mi sm o sicer zlu prešibki, de bi njega moči bridki sami sebe ubranili;
nej tudi odrešenika, kakor si ti, obeniga;
obtu se čez nas usmili.
Inu aku sm o grcšili.
z grehi tvoj srd zaslužili, kakor vsi glih sp ozn am o:
taku si vsaj ti milostiv
inu vsem tvojim dobrutliv;
tiga se mi troštamo.
Saj si nam posiał Jezusa, tiga praviga К rist usa.
de je za nas smrt trpil : v njega ime sm o krščeni.
s svetim D u h o m očiščeni.
zatu nas boś od resi I.
О G ospu d Bug, pogledaj vsaj, koku Turek se zlobi zdaj
tvoje ime za tret i
inu nas vse krščenike, tvoje uboge služabnike, žive cilu požreti.
Aku ti boš tu dopustil, kdu te bo na zemli častil, kedar vernih ne b o d e?
Saj b o š t i le zašpotovan, od Turka z nami sram ovan;
spumni, kaj tu bo škode.
Zakaj vsa tvoja beseda per Turk ih se prepoveda
ludem pridigovati.
ter tu svetu krščovanje inu tudi obhajanje
se ne pusti držati.
Obtu tih ludi veliku služit turskimu maliku
b o d o permorovani.
Se tudi nam zi и špotajo.
»Kej je vaš Bug?« nas vprašajo.
te, kir so nim podani.
Obtu spom isli. kaj si sam v tvoji sveti besedi nam stanovitu oblubil,
de češ vselej per nas biti, tvojo cerkov ohraniti.
kakor si poprej sturil.
Taku nam zdaj stuj na strani inu pred Turkom nas brani, de se on ne prevzame.
Le-to prošnjo tvojih otruk usliši. ti milostivi Bug, skuzi Jezusa. A m en.
Ф
(Ta celi katehismus... inu pejsni, 1574)
T A C X X I V . PSALM
Kedar bi Bug per nas ne bil inu nam ne pom agai
ter sovražnikom ne branil, taku bi svejt premagal.
Kedar bi Bug cerkov sujo ne hranil z nebeško močjo, uže bi nas več ne bilu.
Zakaj tih ludi veliku zuper nas se vzdigujo, kir sice služe maliku.
modru se vkup svejtujo.
Oli tu nas nejma strašit.
Bug. ta je. kir nas če branit.
On zvejstu za nas čuje.
Oni se srde ter zlobe, nih misei je le trejti, imajo kri žejne 7.obe.
žive nas hte požrejti.
Koker valuvi divjajo.
za Buga nič ne marajo Tu Bug vse dobru vidi.
Kecarske vere nas dolže, Lutre nas izmerujo.
sebe pak za svete drže.
zakrivajo suj krivi vuk.
hinavsko vero trde.
Te verne vse pregajnajo.
nih d u šo hte vtopili.
suje grlu odpirajo.
vero hte pogubiti.
Oli hvala bodi Bogu, v negovim visokim tronu, de nam stoji na strani.
Kir ne dopusti. de bi mi nih roup imejli biti
oli de bi kej zred nimi morali v pekel iti.
Nih štriki so reztrgani.
mi pák sm o prosti stur jeni.
naša duša je nim usi a.
Inu aku krščeniki lih morajo trpeti.
saj so božji martrniki;
aku je nim lih umreti.
aku v veri ostanejo.
Boga d o konca spoznajo.
Вии nim da več ni lebenW
00047293
О m očni, modri G ospu d Bug.
nate mi vsi kličemo.
pomagaj nam iz vseh nadlug.
nate se zanesem o.
Ti vseh sovražnikov svit znaš.
nih srca ti v rokah imaš, bodi ti sam naš troštar.
Ti si zem lo inu nebu.
tudi vse riči stvaril, Jezus nas je rejšil,
h temu s tabo nas je on spravil.
Daj nam v trpleni volnim bit.
od prave vere ne stopit.
v lubezni prebivati.
Čast. hvala bodi visoku Bogu, Оси našimu.
Sinu Jezusi lih taku inu Duhu svetimu.
Koker je v začetki bilu, de se bo per nas godilu zdaj ter vekom a. A m en.
(Tri duhovske pejsni. 1575)
N aša bramba je G o sp u d Bug, v nega se zanesim o.
On nam pom aga iz nadlug.
v katerih zdaj tičimo.
Zludi se zlobi, svejt mu perloži,
kunštnu rovnajo, silo obhajajo, verne hote zatrejti.
Z našo m očjo cilu nie nej, de bi nim zuper stali.
Oli zatu en drugi vej.
pod nim b o m o obstali.
Kdu je on, vprašaš, Jezus Kristus naš.
Za nas vojskuje, te suje varuje,
ta bode nje premogel.
Ter de bi svejt še več divjal, hudič se še več srd il
inu vso sujo muč vkup zbral, de bi falš vero trdil:
taku vsaj hudič nam ne more nič, se ne bojimo.
kir v veri stojimo, hudič je uže obsojen.
Božja beseda je večna, se ne pusti zatrejti:
krščanska cerkov je m očna.
se ne m ore podrejti.
Zakaj O ča Bug, Sin ter svejti Duh so vsred mej nami, stoje nam na strani, nihče nas ne premore.
Inu a k o nam glih vzam o telu, blagu, družino.
taku nim vse volnu dam o, de nebu obdržim o.
Daj Bug nam revnim obstati vernim,
v križi volnim bit, mej sa b o se lubit skuzi Jezusa. Amen.
(Tri duhovske pejsni. 1575)
О revni člov ik , zmisli vsaj koku si izveličan,
prez tvojih dei, z vero spoznaj, Bug je tebi risničen.
Vera le gleda Jezusa, tiga praviga Kristusa, ta je nas vse odrešil.
Bug je skuzi M ó z e s a nam ostru se bil izkazal,
kedar je po postavi sam sebi služit bil vkazal.
N a še mesu pak nej m ogi и po nega voli d u h o v n u , brez greha prov živeti.
O dtod je prišel srd božji, vse žlaht reve ter nuje, de bi po pravdi njegovi
prišli ob obad vuje : nikar le o b tu telesnu, temuč tudi o b nebesku, tu je naš greh zaslužil.
Še so eni ludje bili taku zlu zepelani, skuz p o stav o s o menili
biti izveličani,
ker vsaj postava zdaj ludem kakor en špegel kaže vsem, de so z grehi obdani.
V človečki moči nej stalu ta greh iz nas strebiti, njih dosti je tu skušalu, ali nej m o g io biti.
Zakaj pred Bugom hinavci ter nepopolni delavci
ne morejo obstati.
Viner je pak morala se vsa postava sturiti, inu G ospu du Bogu vse p o p o ln o m a piatiti,
kar sm o se mi zadolžili, de bi tožbe prosti bili inu peklu ubežali.
Zatu je Bug svojga Sinu z nebes doli к nam posiał, daroval ga svitu vsimu.
d e j e on človik postal.
Ta je postavo dopolnil.
s svojim O čom nas spet zmiril.
de sm o spet v njega gnadi.
grehov se dolžan daj vselej, veselu taku reci:
Ti si smileni Jezus moj,
skuzi tvojo smrt sim jest tvoj, ti si sam zame trpil.
On je v oblubi risničen, na tu se ti zavupaj,
On če, de boš ti zveličan, kaj sam pravi, poslušaj:
Kir veruje ter je krščen, taisti ne bo pogublen, temuč v nebi prebival.
Taku postava grešnike
v smrt, v srd božji perpravi, kedar čez vse nevernike
to so d b o božjo pravi :
D e nej, kir bi pravičen bil.
Bogu v vseh ričeh prov služil, zatu vse peklu sodi.
Kir se pak prov iz nje boji smrti. srda večniga.
tiga trošta sam Sin božji.
00047293
spet mu srce režiga
s tim svetim evangelijom ; ker к sebi veli grešnikom, on če vse ohraniti.
Obtu vže vera v Jezusa sama nas izveliča.
ker se v njega zanese vsa, kakor vse pismu priča.
Ništer tem majne ima pak hvaležen se izkazat vsak za takovo dobruto.
Dobra dela. božja služba s prave vere zvirajo.
Ker je pak posvitna drużba, ti rejs vere nemājo.
Zakaj dela so znaminja kakor je sad tiga drevja, kedar ga človik uživa.
Zatu že imaš z vero ti vselej tvojmu bližnimu pravo lubezen skazati v dobrimu ter hudimu.
V nadlugah v Boga zavupat.
na njegovo pom uč čakat.
on te ne bo zapustil.
tu je vsaj tebi brez skode, kir je le božje delu,
kerče te taku s k usiti, inu pusti prov viditi.
aku hoč vern ostati.
N atu uže mi te prosim o dobri, milostivi Bug:
v taki veri de hodim o, pomagaj nam iz nadlug!
Daj le nam skuzi Jezusa, tiga praviga Kristusa,
posejsti večni leben. A m en.
(Ta celi katehismus. eni p s a lm i.
inu pcjsm. I5K4)
00047293
G O S P U D BUG JF. MOJ ZVEST PASTI R
G o s p u d Bug je m oj zvest pastir.
on vselej z am e čuje.
inu m o j m u Icbnu d a mir.
de več nc p o trc b u je .
V z d ra v im trav niki mc pasc.
ker n cb ešk a tra v a rase njega svete besede.
К friški vodi on me pela.
de jest spet к vek и p r i d e m ; svojga svetiga D u h a da.
de njega srd u uidem.
Po pravi cesti me vodi.
de m o ja n o g a p ro v hódi h casti njega imena.
De bi si lih v doli te m n im jest m o ra l kej hoditi
v n u ja h inu v trpleni vsim.
ne m o r e mi šk o d iti : zakaj le tvoja palica.
tu je tvoja besedica.
ta m ene tr d n u tru sta .
Ti si pred m ene perpravil vp ričo vseh s o v ra ž n ik o v , e n o m i / o si postavil
1er zakram ente dajati, kakor si ti sam ukazał.
Ti mi ritojo glavo żalbas s tvojim veselim öljem
inu taku me perpravlaš.
de s celim mojim srcem v nujah le na tebe m olim . p o tvojim ukazanju hodim iz d olžn e pokornosti.
Polnu mi tudi nalivaš s tvojo sveto besedo.
s to veseliga me delaš.
mi dajcš vso pot re bo.
D obruta ter milost tvoja b o d o vselej drużba moja.
de hodijo za mano.
V G o sp o d n i hiši bom vselej jest stanovitu ostai,
v krščanski cerkvi narpoprej.
potlej 7.veličan postai.
Zakaj meni je sveti raj v nebesih perpravlen zdaj.
na tu veselu Čakam.
00047293
Čast. hvala bodi visoku Воци Оси našimu.
Sinu Jozušu lih taku.
inu Duhu svetimu.
Koker je v 7.ačetki bilu.
de se bo per nas godi lu /daj ter vekom a. Amen.
(Ta celi katehismus. cm psiilmi inu ...
pejsm . 15X41
Jest sem en evejt v Saroni inu ena r o /a v dolini.
Kakor ena roža mej trnjom, taku je moja prijatelica mej hčerami. K akor ena jablan mej leśnikami, laku je ni oj prijatel mej sinuvi. Jest sedim pod seneo. ka- tero želim, inu njega sad je m ojmu goltaneu sladak.
On mene pela v vinski kelder inu lubezen je njegovu banderu čezme. On me к vek и perpravi s cvejtjem inu me ohladi 7a jabulkam i. zakaj jest sem bolna od lu- bezni. N jegova li vica Ieži pod m ojo glavo inu n jego\a desnica me objem le.
Jest vas rotim. vi jeruzalemske hčere. per srnah ali košutah na puli. de vi moje lube ne zbudite inu nje no predramite. dokler bo njej sami dopadlu!
Tukaj je mojga prijatela śtima. pole. on gro inu skaka po gorah inu poskakuje po hribih. Moi prijatel |0
ravnu kakor ena srna ali mlad jolen. Pole, on s t o ji / a našo stejno inu gleda skuzi oknu inu luka sku /i nar 1er.
S »
Moj prijatel od govori inu pravi к meni: Vstani gori. moja luba, m ola lépa, inu pridi sem! Zakaj. pole.
zima je minila, dež je proč inu tje: evcjtje je naprej pri- šlu v d e /e li. spom lad jo prišla inu grliea se pusti slišali v naši deželi. Figovu drivu je brsl naprej pognalu.
vinske irte so očesa dobile inu dajo svoj duh. Vstani gori. moja luba. inu pojdi. moja lépa. pridi semkaj!
Moja golob ica v duplah. v pečovjej inu \ skalah.
po-każi meni tvoj obraz, naj slišim tvojo stim o; zakaj tvoja štim a je sladka inu tvoj obraz lubezniv.
Polovite nam te lisice, te mlade lisice, katere vi- nograde končavajo. zakaj naši vinogradi so očesa pognali. Moj prijatel je moj inu jest sem njegova.
kateri mej różami pase. dokler dan hiadan postane inu senča beži. Vrni se, bodi kakor ena srna, moj pri- jatel. ali kakor en mlad jelen na téh gorah. ker se dilé ! (Biblija. tu je vse svetu pismu. 15X4)
HVALEŽNA PEJSEN D. MARIJE
Marija, dečla żegnana od D a v id o v e hiše, bila m ožu zaročena.
kakor nam Lukež piše.
Je častila ter hvalila milost božjo veliko
v svoji pejsni, ti hvaležni, pejla s štimo visoko.
D ušica moja, povišuj Boga, ki te je stvaril, inu ti duh moj poskakuj v Bogi, kir te je rešil.
ter deklin stan, zlu ponižan.
je visoku povišal,
de njo naprej bo vsak vselej za zveličano držal.
Zakaj G o sp u d , ki je m o g o č , je silne reči sturil :
nad m a n o skazał svojo m uč 7. nadlog me vselej rešil.
Njega milost ter usm ilenost, ta vekomaj ostane;
kar govori, trdnu drži, vsa sila se mu uganc.
00047293
Svoje rok e m u č skazuje, ker ofert ne p o n i ž a ;
od stola jih rezkroplujc, poh levn e pak poviša.
Te lakot ne inu žejnc z d o b r u t o vse n a p o ln i, na o fe rtn u ter p rev ze tn u / g n a d o n i k d a r ne s p u m n i.
l / r a e l u . hlapcu svo jm u.
Cìospud gori p o m a g a , a m p a k njega žene h temu njogova milost d r a g a , na к tero čez vso m e r o je on sedili spomislil.
k a k o r je s sim stariņi, lubim o č a k o m bil oblubil.
C ast. I n a l a bodi \ i s o k u Homi O č e tu \ nebi
inu p o svejti širo ku od \ s a k i g a posebi.
de je n a m dal. za last śenkal К risi usa. Sinu svojga.
ta nas brani
skii/i D u h a svenga.
11;1 coli kalchisniuv cm psalmi i nu. . . pcjsni. І5У51
P S A L M U S XIII
A h, koku dolgu, G osp u d moj.
češ mene poza biti?
A h, koku dolgu obraz tvoj, hpčeš pred m ano skriti ?
K oku dolgu uže moram sam.
kir žalost vsaki dan imam, v moji duši skrbeti !
K oku dolgu sovražniki se čezm e povzdigujo.
kir ta tvoj vuk 7.veličanski taku grdu šentujo!
Pogledaj vsaj. moj gospud Bug.
ter mi pomagaj iz nadlug.
z d u h om . tvojim me troštaj!
Re7svejti mi oči moje s tvojo cisto besedo.
de moja duša ne umrje s tejmi. kir v pekel gredo.
temuč de skuzi T vojo mue.
skuz smrt, trplenje v veêno lue bom skoraj mogel priti.
Sieer moji sovražniki bi se preveč hvalili.
duhovni ter pozemelski
00047293
silnu se veselili.
Kedar bi jesl v smrti zaspal.
vsak bi se čezme vzdigoval.
rekel, me je premogel.
Ampák na tvojo milost. Bug.
se jest trdnu zanesem.
kir rad pom agaš iz nedi ug.
Zatu s srčnim veseljem hvalo bom vselej tebi pejl.
de si mi 7.vest и dal moj del ter meni dobru sturil.
Cast, hvalo pojem visoku očetu nebeskimu,
sinu Jezusu lih taku inu D uhu svetimu.
Njega kraljestvu. muč. oblast, svetust. hvala nu tudi čast je večna ter prez konca.
(Ta celi katehismus. ēru psalmi i n u ...
pejsni. 1595)
ENA LEPA DUHOVNA PEJSEN
Skuzi A d a m o v greh sm o mi hudi, grešni postali;
nie zdraviga ni nad nami, dc bi si pom agali,
kir sm o bili vse zgubili ter sm o imeli umreti.
Tu nas je Bug iz teh nadlug le sam moral oteti.
Kir je tedaj Evo hudič skuzi kačo prenoril, de za Buga ne mara nič, s tem je iz nas vseh sturil mrtvc ludi ; zatu tudi nam je Bug moral dati svojga sinu к ozdravljcnju.
dc m orcm o spet vstati.
Kakor nas je en neznan greh v Ā dam u v špot perpravil, taku je Bug z gnad o nas vseh spet v Kristusi ozdravil.
Z A d a m o m mi sm o vsi dolžni te večne smrti umreti,
spet v Kristusi m orem o vsi večni leben imeti.
Taku nam je Bug sinu dal.
kir sm o še zuper stali :
ta se je v bridko smrt podai, de sm o ga vsi križali.
Skuzi to smrt je uže podrt.
vsem kir hote verjeti.
pekel ter vse. kar škoduje:
uže čo veselu um ret i.
On je ta pot. vrata nu lue.
risnica inu leben, tiga Očeta večna mue.
prez njega ni obeden.
kateriga le samiga nam je potreba znati.
V njega rokah nas nié ni strali, z mironi h o čm o ostati.
Zveličan pak ne bo nihče.
temuč preklet ostane, kir drugdi pom uči išče.
od risnice se ugane:
kir druziga pom ocnika raven К rist usa stavi, per tim zludi se ne mudi, de ga pudse perpravi.
Kir se Bogu prov poroči, ta nima h špotu priti ter se na te skale moči z vero če nasloniti.
A k u lih kaj trpi sedaj, taku vsaj pismu pravi:
de G o sp u d Bug v sredi nadlug svojih vernikov ne zabi.
Skaži mi, Bug. tvojo milost, ne dopusti uhajati
tvoje besede z mojih vust, taku se nečem bati
greha mojga, zakaj v tvojga sinu se jest zanesem ,
kir per meni v smrti stoji, de ta leben odnesem .
Tvoja beseda, G o sp u d Bug, nam ta pravi pot każe,
ta bodi sveca mojih nug, jest vejm, de mi ne laže.
Skuzi to luč jest božjo muč v srci z vero zdaj primem, de b om užival, kar sem čakal.
kir v nebu к njemu pridem.
(Ta celi katehismus, eni psalmi in u ...
pejsni, 1595)
NACHWORT: BEMERKUNGEN ZU TEXTEN AUS DER REFORMATIONSZEIT
00047293
Die Texte des vorliegenden Bandes stammen aus der literarischen Tä- tigkeit slowenischer Reformatoren. Sie umfassen jenen Teil der slo- wenischen kulturellen Vergangenheit, die sich in der 2. Hälfte des
16. Jh. abspielte; ihre Bestrebungen sind mit dem Neunen P. T r u b a r
sowie denen seiner Mitarbeiter und Nachfolger eng verbunden. Die Aus־־
wähl erfolgte entsprechend den Kriterien des inhaltlichen Gewichtes der einzelnen Absätze, Bruchstücke oder auch größerer Einheiten und ist somit - in bezug auf die sprachliche Relevanz - auch stilistisch und ideell charakteristisch. Es ist begreiflich, daß die gedruckten Texte infolge ihrer sprachlichen und orthographischen Form dem heu-
wähl erfolgte entsprechend den Kriterien des inhaltlichen Gewichtes der einzelnen Absätze, Bruchstücke oder auch größerer Einheiten und ist somit - in bezug auf die sprachliche Relevanz - auch stilistisch und ideell charakteristisch. Es ist begreiflich, daß die gedruckten Texte infolge ihrer sprachlichen und orthographischen Form dem heu-