2
2.1 Delo z obdelovalnimi cikli
Strojni cikli
Na številnih strojih so na voljo tudi cikli, ki jih proizvajalec stroja doda k že obstoječim ciklom HEIDENHAIN TNC-ja. Pri tem je na voljo ločena skupina številk ciklov:
Cikli od 300 do 399
Strojni cikli, ki jih je treba določiti s tipko cycl def Cikli od 500 do 599
Strojni cikli tipalnega sistema, ki jih je treba definirati s tipkotouch probe.
Pri tem upoštevajte posamezne opise funkcij v priročniku za stroj.
Pod določenimi pogoji se pri strojnih ciklih uporabljajo tudi vrednosti parametrov, ki jih je HEIDENHAIN uporabil že pri standardnih ciklih.
Da se pri sočasni uporabi ciklov, aktiviranih z definicijo (ciklov, ki jih TNC samodejno obdela pri definiciji cikla, glej "Priklic ciklov", Stran 54), in ciklov, aktiviranih s priklicem (ciklov, ki jih morate za izvedbo priklicati, glej "Priklic ciklov", Stran 54), izognete težavam zaradi prepisovanja večkrat uporabljenih parametrov prenosa, upoštevajte naslednje:
Praviloma morate cikle, aktivirane z definicijo, programirati pred cikli, aktiviranimi s priklicem
Med definicijo cikla, aktiviranega s priklicem, in priklicem posameznega cikla programirajte cikle, aktiviran z definicijo, samo, če ne prihaja do prekrivanj vrednosti parametrov obeh ciklov
Delo z obdelovalnimi cikli 2.1
2
TNC 640 | Uporabniški priročnik programiranje ciklov | 6/2015
53
Definiranje cikla z gumbi
V orodni vrstici so prikazane različne skupine ciklov.
Izberite skupino ciklov, npr. Vrtalni cikli
Izberite cikel, npr. REZKANJE NAVOJEV. TNC odpre pogovorno okno in preišče vse vnose, hkrati pa na desni strani zaslona prikaže grafiko, na kateri so parametri za vnos osvetljeni.
Vnesite vse parametre, ki jih zahteva TNC, in vsak vnos potrdite s tipko ENT.
TNC zapre pogovorno okno, ko vnesete vse potrebne podatke
Definiranje cikla s funkcijo GOTO
V orodni vrstici so prikazane različne skupine ciklov.
TNC odpre okno za izbiro smartSelect s pregledom ciklov
S puščičnimi tipkami ali miško izberite želeni cikel.
TNC nato odpre pogovorno okno za cikle, kot je opisano zgoraj.
Primer NC-nizov
7 CYCL DEF 200 VRTANJE
Q200=2 ;VARNOSTNA RAZDALJA
Q201=3 ;GLOBINA
Q206=150 ;POM. PRI GLOB. PRIM.
Q202=5 ;GLOBINA PRIMIKA Q210=0 ;ČAS ZADRŽ. ZGORAJ Q203=+0 ;KOOR. POVRŠINE
Q204=50 ;2. VARNOSTNA RAZDALJA Q211=0.25 ;ČAS ZADRŽ. SPODAJ
Uporaba obdelovalnih ciklov 2.1 Delo z obdelovalnimi cikli
2
Priklic ciklov
Pogoji
Pred priklicem cikla vedno programirajte:
BLK FORM za grafični prikaz (potrebno samo za testno grafiko)
Priklic orodja
Smer vrtenja vretena (dodatna funkcija M3/M4) Definicija cikla (CYCL DEF).
Upoštevajte ostale pogoje, ki so navedeni pri opisih ciklov v nadaljevanju.
Naslednji cikli delujejo od svoje definicije v obdelovalnem programu. Teh ciklov ne morete in ne smete priklicati:
Cikel 220 Točkovni vzorec na krogu in 221 Točkovni vzorec na črtah
SL-cikel 14 KONTURA
SL-cikel 20 PODATKI O KONTURI Cikel 32 TOLERANCA
Cikli za preračunavanje koordinat Cikel 9 ČAS ZADRŽEVANJA Vsi cikli tipalnega sistema
Vse ostale cikle lahko prikličete s funkcijami, navedenimi v nadaljevanju.
Priklic cikla s funkcijo CYCL CALL
Funkcija CYCL CALL prikliče nazadnje definirani obdelovalni cikel.
Začetna točka cikla je mesto, ki je bilo nazadnje programirano z nizom CYCL CALL.
Programiranje priklica cikla: pritisnite gumb CYCL CALL.
Vnos priklica cikla: pritisnite gumb CYCL CALL M.
Po potrebi vnesite dodatno funkcijo M (npr. M3 za vklop vretena) ali zaprite pogovorno okno s tipko END.
Priklic cikla s funkcijo CYCL CALL PAT
Funkcija CYCL CALL PAT prikliče nazadnje definirani obdelovalni cikel na vseh položajih, ki ste jih definirali v definiciji vzorca PATTERN DEF (glej "DEFINICIJA VZORCA", Stran 60) ali v preglednici točk (glej "Preglednice točk", Stran 67).
Delo z obdelovalnimi cikli 2.1
2
TNC 640 | Uporabniški priročnik programiranje ciklov | 6/2015
55
Priklic cikla z CYCL CALL POS
Funkcija CYCL CALL POS prikliče nazadnje definirani obdelovalni cikel. Začetna točka cikla je položaj, ki ste ga definirali v nizu CYCL CALL POS.
TNC se pomakne v položaj, določen v nizu CYCL CALL POS, s pozicionirno logiko:
Če je trenutni položaj orodja na orodni osi večji od zgornjega roba obdelovanca (Q203), TNC opravi pozicioniranje na programiran položaj najprej v obdelovalni ravnini in nato na orodni osi.
Če je trenutni položaj orodja na orodni osi pod spodnjim robom obdelovanca (Q203), TNC opravi pozicioniranje najprej na varno višino na orodni osi in nato na programirani položaj v obdelovalni ravnini.
V nizu CYCL CALL POS morajo biti vedno nastavljene tri koordinatne osi. S koordinatami na orodni osi lahko na enostaven način spremenite začetni položaj. Ta deluje kot dodaten zamik ničelne točke.
Premik, definiran v nizu CYCL CALL POS, velja zgolj za premik na začetni položaj, ki je programiran v tem nizu.
TNC se na položaj, definiran v nizu CYCL CALL POS, praviloma premakne z neaktivnim popravkom polmera (R0).
Če s funkcijo CYCL CALL POS prikličete cikel, v katerem je definiran začetni položaj (npr. cikel 212), potem deluje v ciklu definirani položaj kot dodaten premik na položaj, definiran v nizu CYCL CALL POS.
Zato morate začetni položaj, določeno v ciklu, vedno definirati z 0.
Priklic cikla s funkcijo M99/M89
Po nizih dejavna funkcija M99 prikliče nazadnje definirani obdelovalni cikel. M99 lahko nastavite na koncu pozicionirnega niza, TNC nato izvede pomik na ta položaj in prikliče nazadnje definirani obdelovalni cikel.
Če želite, da bo TNC po vsakem pozicionirnem nizu samodejno izvedel cikel, prvi priklic cikla nastavite s funkcijo M89.
Za preklic funkcije M89 programirajte
funkcijo M99 v pozicionirnem nizu, v katerem opravite pomik na začetno točko, ali
S CYCL DEF definirajte novi obdelovalni cikel